Foto: TV SLO, zajem zaslona
Foto: TV SLO, zajem zaslona

Življenja brez mobilnega telefona si danes skoraj ni več mogoče predstavljati in ta, odkar je postal pameten, že zdavnaj ni več namenjen le klicem in pošiljanju sporočil. A zavrtimo čas nazaj. Pred 30 leti so bili prvi mobilni telefoni analogni, težki so bili skoraj štiri kilograme, uporabljali pa smo jih lahko le v avtomobilih.

"Potem ko so bile pa že brezvrvične slušalke, si šel lahko okrog avta recimo 500 metrov in je še lovilo," je povedala Estera Cerar, vodja projekta iz Muzeja pošte in telekomunikacij Slovenije.

V Sloveniji smo množično začeli uporabljati mobilne telefone leta 1997 s prvim predplačniškim paketom mobi reglja in ericcsonovim aparatom, ki je omogočal klice in pa tudi sporočila, dolga do 150 znakov. Bili pa so tudi praktično neuničljivi. "Krožilo je mnogo šal, ena od njih je bila, da če ti pade nokia v školjko, se razbije školjka in ne nokia," je povedala Cerarjeva.

Telefonske impulze smo kupovali s karticami s fotografijami ptic, ki so sčasoma dobile zbirateljsko vrednost. "Še danes vsi govorimo o mobitelih, nihče ne pomisli, da je to v bistvu ime družbe, ne pa mobilni telefon," je povedala Cerarjeva.

A to je že zgodovina. Danes je treba predvsem vedeti, da mobilniki, od katerih smo že odvisni, skrivajo tudi mnoge pasti. "Opozarjamo na TOM telefon, na ta telefon za otroke in mladostnike, na spletno oko, se pravi na omrežje, ki prav tako skrbi za to, kako ravnati, če se nam kar koli neprijetnega zgodi," je povedala Ajda Kozjek, soavtorica razstave iz Muzeja pošte in telekomunikacij Slovenije.

Kako smo telefonirali, ko mobilni telefoni še niso bili pametnejši od nas, si bo mogoče ogledati do konca leta.

Na razstavi »Halo! Kje si?«