Da je na domačiji v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici doma rokodelec, se vidi že na izrezbarjenih vhodnih vratih, kjer nas pozdravi angelček. Primož Rojc je sin mizarja, zrasel je med lesnimi okruški in mizarskim orodjem – zato ni naključje, da je les nepogrešljiv del njegovega življenja. V tej delavnici so v zadnjih petih letih luč sveta ugledale Snežniške zverinice, koprske beštije in kopitljavčki.

Lesene igrače, ki so prava rokodelska umetnina. "Vedno izhajam iz tega, da če nismo najbolj bogati, če nimamo nekih ne vem kakšnih plač, s katerimi bi si kupili pol sveta, si pa lahko nekaj takega naredimo in izdelamo, česar nima nobeden," razlaga Primož Rojc.

Tako so kopitljavčki in druge zverinice, izdelane iz lesa, ki ga je Primož dobil v domačem okolju. "Sicer ne govorimo, da je to neka grozno velika produkcija, ampak tako simbolično ali pa tako zares lahko rečemo, da imajo igrače nič kilometrov od surovine, kar je za naše stvari zelo pomembno in bi se morali tega vse bolj zavedati."

Njegove igrače, kot pravi, so si podobne, a različne. Barvite in nepopolne, kar pri otroku spodbuja domišljijo in razvoj motoričnih spretnosti. Vse pa se je začelo z akrobatom, in prve igrače – kot pravijo – ne pozabiš nikoli: "Prva igračka je bila pravzaprav neka klasika. Sicer pri nas ni tako poznana. To so ti akrobatki. In to so te stvari, na katerih sem se učil, pravzaprav."

Akrobatu so se kmalu pridružile zverinice s Snežnika in druge živali, ki so otrokom – če ne drugače pa vsaj iz pravljic – blizu. Pisane pretikanke pomagajo pri razvoju spretnosti ter motorike otroka, saj se uči koordinacije oko-roka. "Meni se zdi pomembno, da so igrače barvite, ne v tistih barvah, ki so moderne, ampak v tistih, ki so življenjske," pravi Rojc.

Potrditev, da je na pravi poti v zgodbi lesenih igrač mu je dala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s tem, ko je prejel certifikat za kopitljavčke, Koprske beštije in Snežniške zverinice. In te, kot nam pove, počasi osvajajo srca otrok.