Zato so se v murskosoboškem Pomurskem muzeju skupaj s partnerji odločili, da o izumirajoči obrti posnamejo dokumentarni film in tako pripomorejo k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine.

Anton Golnar se je s pokrivanjem streh začel ukvarjati konec 90. let. Slamokrovstvo se začne na njivi – najprimernejša so stebla rži oziroma pire. "Ko sem začel delati, si v Prekmurju pri nas še dobil kakšno tono škopa, ko so to pripravljali, zdaj pa so to vsi opustili, tako da moraš ves material pripraviti sam," je povedal Anton Golnar.

Antona veseli, da je dejavnost postala družinska tradicija, saj v zadnjih letih mojstrstvo na strehah dokazuje njegov sin Janez Golnar. "Navdušilo me je to, da je delo, ki ga ne opravlja vsak. Da je delo razgibano, po terenu in potem tudi, ko narediš izdelek na koncu, ti to nekaj pomeni," je za TV Slovenija povedal Janez Golnar.

Golnarjeva sta izučila tudi danes enega najboljših krovcev, ki prihaja iz sosednje Hrvaške. "Pri nas je manj tega dela in od tega ne bi mogel preživeti, ampak dodatno pa na leto zamenjamo dve, tri strehe in z Antonom in Janezom potem sodelujemo," je povedal Predrag Goričanec iz Svetega Martina ob Muri.

Slamnata streha je pot nazaj k naravi, poleg muzejskih in drugih ustanov se za to kritino odloča vse več posameznikov. Kar je tudi želja stroke. "Želimo si, da bi si sploh te cimprane, lesene hiše, dali nazaj pokriti s slamnato kritino. To mislim, da je dobro za slamokrovce in za sam obstanek in obstoj te dejavnosti," je povedala Jelka Pšajd, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Poleg Golnarjevih na desnem je v Pomurju zgolj še en slamokrovec, ki prihaja z Goričkega na levem bregu Mure.