Pripravljajo tradicionalne specialitete: domačo međimursko šunko, hren, orehovo potico, vrtanj in pisanice. "Že leta imam vse, kot je včasih bilo v Međimurju. Vse pripravim tako, kot me je naučila mama. Vedno se je zjutraj na Veliko soboto kuhala šunka in so se delale pisanice. To so velikonočna jajca. Včasih so se delala drugače kot danes. Kuhala so se v črni barvi in popisala z voskom, ampak takšnega načina ne uporabljajo več niti v Međimurju," pripoveduje Katarina Kopasić.

Pisanice so umetniška dela
Pisanice so, se spominja Katarina, delale samo redke ženske v vasi. "Moja mama jim je prinesla jajca in one so jih naredile. Potem so se ta jajca podarila sorodnikom in prijateljem. Na nekaterih je celo pisalo: 'Za Veliko noč od tete ali babice.' Te pisanice so bile prava umetniška dela."

Linin recept za pisanice
Danes Katarina pisanice najraje pripravlja s kuhanjem v čebulnih lupinah s pomočjo svojih vnukov. Desetletna Lina je pred vsako veliko nočjo desna roka svoje babice. Zato že sama ve, kako s cveticami z bližnjega travnika narediti vzorce za okrasitev velikonočnih pisanic: "Rožice lepo postavimo na jajca, jih potem zavežemo v kos najlonske nogavice in jih damo kuhati. V vodo damo zraven še čebulne lupine. Olupki dajo res lepo barvo. Na koncu pa pirhe naoljimo, da so lepi, sijoči.“
Velikonočni zajtrk brez trkanja z jajci
Vsi člani družine Kopasić z nestrpnostjo pričakujejo velikonočni zajtrk. Čeprav v Međimurju običaj trkanja z jajci ne obstaja, je za mizo vedno veselo. Zato so tudi Katarinini spomini iz otroštva vedno vezani ravno na velikonočni zajtrk: "Najraje se spomnim velikonočnega zajtrka. Vedno smo bili skupaj. Morala se je pojesti vsa posvečena hrana in nič se ni zavrglo. Lepo nam je bilo, dokler sem bila majhna, in meni je to ostalo. Mislim, da bi rada to prenesla tudi na svoje otroke in vnuke."

Različni, pa spet tako podobni običaji
Čeprav so mnogi običaji v Sloveniji in Međimurju podobni, za Katarino obstaja bistvena razlika. V Sloveniji se hrana v cerkev na posvetitev nosi že v soboto, Katarinina družina pa gre tja v nedeljo zgodaj zjutraj. Velikonočni zajtrk se jé po maši. Za zajtrk se obvezno jé "vrtanj". Katarina misli, da so za dober vrtanj najvažnejša domača jajca: "To je poseben velikonočni kruh, ki se dela iz vzhajanega testa, podobnega tistemu za potico. V Sloveniji je vrtanju najbolj podobna pinca. Testo se splete v kito, zvije v krog, premaže z domačim jajcem in speče."
Slovenska ali međimurska potica
Velikonočnemu slavju družine Kopasić se često priključi tudi Slovenka Vesna, poročena z Međimurcem. V njihovi družini spoštujejo slovenske velikonočne običaje, jejo pa međimursko potico: "Pri nas veliko noč slavimo po slovenskih običajih. Mož se mora prilagoditi meni. Vseeno smo slovensko potico zamenjali z međimursko. Slovenska potica je bogatejša, vsebuje ogromno nadeva in meni to ni všeč. Rada imam več testa in manj nadeva. Međimurske potice so meni boljše!"
Neizogibna sestavina vsakega velikonočnega slavja v družini Kopasić je druženje. Na ta dan se okoli skupne mize zbere cela družina s prijatelji in ob petju, dobri hrani in sstarinskimi običaji slavi, da so tudi ta dan preživeli skupaj.