A ta šport v Liberiji ostaja tržna niša in nekateri to zahodnoafriško državo hvalijo kot eno izmed zadnjih neodkritih deskarskih destinacij sveta.
Lomax se je deskanja lotil kmalu po koncu 14-letne državljanske vojne, ki je razdejala večji del njegove države. Pravi, da je biti v morju ob liberijski obali kot biti v nebesih. "Nič ni boljše od deskanja," pove. "Počutim se tako srečnega."
A čeprav je liberijski pionir deskanja, Lomax ni edini, ki uživa v neokrnjeni obali Liberije. Keith Chapman upravlja Surf Liberia, ki promovira državo kot deskarsko destinacijo. Po stroki je zobozdravnik, v Liberijo pa je prišel pred petimi leti, da bi prispeval svoj delež v državi, ki obupno potrebuje boljši zdravstveni sistem. Štiri leta je delal na ploveči bolnišnici na zahodu Afrike in pomagal nekaterim najrevnejšim ljudem na svetu. A privlačila ga je Liberija in leta 2008 se je 37-letni Teksašan s svojo družino tam ustalil.

Še zadnji neodkrit kotiček sveta?
Chapman s peščico kolegov dolge ure dela v zobozdravstveni kliniki zunaj prestolnice, Monrovie. Deskanje je Chapmanova sprostitev. "Tu je potreba po pomoči tako ogromna, da bi lahko delal 24 ur na dan. Moraš si postaviti neke meje," razmišlja. Chapman se poda v valove v svojem prostem času s skupino rednih deskarjev na plaži blizu doma. Tu lahko uživajo v valovih, ne da bi morali biti bitko za prostor. "Našo deskarsko skupnost sestavlja največ 20 ljudi. Na večini območij sveta, kjer imajo tako dobre valove, je to neslišano."
Robertsport je najpopularnejša deskarska destinacija v Liberiji, ponaša pa se s petimi t. i. točkami preloma (point breaks) - lokacijami, kjer se valovi lomijo ob obali. Vest o neprekinjenih valovih počasi dosega turiste in nekateri so se že odločili preizkusiti liberijsko obalo.
Švicarski deskar Julian Saccaron je v Liberijo s svojimi deskarskimi kolegi pripotoval za pol leta, ker se je hotel ogniti popularnejšim in bolj obleganim deskarskim destinacijam, kot sta Indonezija in Avstralija. Saccaron ve, da gre le za vprašanje časa, kdaj bodo ljudje odkrili, kaj vse ponuja Liberija. "Smo se že pogovarjali o tem med sabo in si rekli, vdihnimo in posrkajmo vse to vase, ker ne bo enako, ko se vrnemo sem," razmišlja.

Medtem ko si Saccaron želi ohraniti obalo kot skrivnost, pa lokalni deskarji upajo, da bodo njihove plaže privabile več turistov - in več denarja - v skupnosti, ki se trenutno za preživetje zanašajo na ribolov. A Liberija je daleč stran od masovnega turizma. "Ljudje bodo morali biti pripravljeni na neke vrste avanturo. To ni kraj, kjer bi lahko dobil počitniški paket," opozarja Chapman.
Teksašan meni, da bo trajalo še nekaj časa, preden bo Liberija, ki se na vso moč skuša otresti pečata od vojne razdejane države, doživela turistični "boom". "Mislim, da bo prišlo več ljudi, ko se enkrat otresemo te stigme. Še vedno nam manjka kar veliko - javni transport in ceste so problematični - a varnost ni zares vprašljiva, kriminala je zelo malo."
ZDA in VB oprezno do Liberije
Kljub temu pa ameriško zunanje ministrstvo svoje državljane poziva, "naj bodo izredno previdni pri potovanjih po Liberiji", medtem ko britanske zunanje ministrstvo odsvetuje "vsa potovanja v Liberijo, razen najnujnejših". Obe ministrstvi opozarjata, da je stopnja kriminala visoka, še posebej, ko se stemni.
A čeprav Liberija nedvomno še vedno ima svoj delež gospodarskih in socialnih težav, Chapman verjame, da deskarji lahko pomagajo. Pri tem opogumlja deskarsko skupnost, da postane aktivna v prostovoljskem delu, in upa, da bodo liberijski valovi privabili več človekoljubnih delavcev, ki lahko pomagajo pri obnovi države. "Prepričan sem, da obstaja veliko zobozdravnikov, ki deskajo," pravi.
Lomax pa upa, da ne bodo le turisti izkoristili valov njegove države. Želi si namreč, da bi več Liberijcev sledilo njegovemu zgledu in se lotilo tega športa: "Gledam vse športe v naši državi - ljudje igrajo nogomet, košarko, deskanje pa ni del tega. Zato sem se odločil, da si želim pripeljati deskanje v Liberijo in narediti Liberijo za eno največjih deskarskih držav na svetu."