Dogonom, enemu najstarejših afriških ljudstev, se je pred tujci uspelo zavarovati predvsem zaradi odročnega in surovega okolja, kjer živijo, saj so si bivališča ustvarili v skalnatih stenah strmih pobočij na južnem robu saharske puščave. Svojo edinstveno in vsestransko kulturo so ohranili pred širjenjem islama, francoskimi kolonialisti in misijonarji, zdaj pa so postali ena največjih turističnih znamenitosti v zahodnoafriški državi Mali.

Slavo o Dogonih je v svet prvi ponesel francoski antropolog Marcel Griaule, ki je ljudstvo spoznal na znameniti francoski antropološki odpravi od Dakarja do Džibutija konec 20. let prejšnjega stoletja, na kateri so si Francozi zadali nalogo, da podrobno popišejo in raziščejo ljudstva v svojih kolonijah na jugu Sahare. Griauleja je najbolj prevzel čarobni svet obrednih mask, ki prepletajo življenja Dogonov in se z njihovo pomočjo poslavljajo od mrtvih, proslavljajo uspešen lov, pozdravljajo prihod dežja, se branijo pred maščevalnimi duhovi ubitih živali ali pa jih uporabijo v dramskih uprizoritvah.