Tako kot druga italijanska zgodovinska mesta tudi Benetke od države pričakujejo posebno pomoč za izhod iz krize, v mestu na morju pa si želijo tudi več samostojnosti pri upravljanju turizma.

Gneča, čakanje v dolgih vrstah in prerivanje skozi tesne ulice – takih Benetk smo bili vajeni v zadnjem desetletju. V času pandemije pa je podoba romantičnega mesta povsem drugačna. Trg Sv. Marka je sredi dneva prazen. Bogastvo kulturne dediščine zdaj žari v vsej svoji lepoti, a tišina je na svoj način tudi strašljiva.

"Mrtvo mesto. Ne najdem besed", "Kot bi živeli v vzporednem svetu", "Tu uspešno poslujejo samo še živilske trgovine," stanje opisujejo prebivalci.

Zapiranje dejavnosti in stečaji

Benečani so na kolenih. Nejevoljni gondoljerji ne želijo pred kamero. Le še slaba tretjina jih zaman prihaja čakati na delo. Kavarne, restavracije in trgovine so zaprte, pa ne le zaradi omejitev v času pandemije. Stroški so previsoki, ljudi pa premalo. Evropejci v Benetkah predstavljajo manj kot tretjino turistov. Z zaprtjem muzejev, razstavišč in kulturnih znamenitosti v mestu ni niti dnevnih obiskovalcev ali delovnih migrantov.

"Moja družina ima v lasti kavarno Al Todaro, stole lahko vidite tu na vogalu Trga Sv. Marka. Od leta 1948 kavarne še nikoli nismo zaprli, le včasih januarja zaradi prenove lokala," pravi Claudio Vernier iz združenja Associazione Piazza San Marco.

Izguba je bila v preteklem letu več kot 80-odstotna, pove predsednik združenja, ki povezuje 150 podjetnikov: "30 odstotkov naših članov je zaprlo dejavnost. Nekaterim se poslovanje ni izplačalo, drugi so bili prisiljeni v stečaj. Trenutno je več kot 40 odstotkov podjetij zaprtih."

Napovedi o vstopnini za dnevne obiskovalce

Mesto, ki ga je letno dušilo več kot 23 milijonov obiskovalcev, danes sameva. A pandemija in gospodarska kriza sta lahko tudi priložnost za razmislek o drugačni prihodnosti. Tudi zato so na bočini pred tremi meseci uvedli nov nadzorni sistem, ki omogoča preštevanje obiskovalcev.

"Vlado smo zaprosili, da nas pooblasti za nadzor turistov. Nadzirali prihod obiskovalcev. V trenutku, ko bi bilo mesto nasičeno s turisti, bi ga zaprli. Želimo si, da bi se v prihodnje ljudje obisk Benetk prijavili," pojasnjuje Simone Venturini, odbornik za turizem občine Benetke.

Odbornik za leto 2022 napoveduje tudi nekakšno vstopnino za dnevne obiskovalce. V mestu, ki šteje le še dobrih 50.000 prebivalcev, si želijo trajnostne rešitve.

"Želimo si drugačen turizem, ne za petičneže, pač ča počasnejši turizem. Ne želimo si velikih skupin, ki pridejo zgolj za dve uri. Potrebujemo alternativo množičnemu turizmu. Načrtovati moramo nove storitvene dejavnosti," pravi Stefano Micheletti iz združenja No Gradi Navi.

Na občini so sicer optimistični. Letos praznujejo 1600 let ustanovitve Benetk, načrtujejo pa tudi izvedbo navtičnega sejma, arhitekturnega bienala in filmskega festivala.