Morje in plaže so ključen del avstralske kulture, a za večino to pomeni daljšo vožnjo do obale in iskanje parkirišča. Zdaj pa se morajo zaradi poplave paviljonov še boriti za mesto na mivki.

Kolikor daleč seže pogled, morje poliestra, neredki med paviljoni prazni, postavljeni ob zori, da bi rezervirali svoje mesto, nato pa zapuščeni po več ur, dokler jih njihovi lastniki dejansko ne uporabijo. Pritožujejo se tudi reševalci iz morja, ki pravijo, da jim paviljoni otežujejo delo.

Obiskovalci avstralskih plaž so tako čedalje bolj razdraženi in leta napetosti so v prvih dneh leta 2025 privedla do čisto pravega ozemeljskega boja, ki je načel razpravo o avstralski kulturi, in plažnega bontona, poroča BBC.

Družbena omrežja, kolumne in televizijske prispevke je tako preplavil srdit spor glede sprejemljive uporabe paviljonov, pri čemer je bil v razpravo potegnjen tudi avstralski premier.

Nasprotniki paviljonov menijo, da sebični lastniki paviljonov zasedajo javni prostor in ne kažejo spoštovanja do ostalih obiskovalcev plaž. A zagovorniki paviljonov pravijo, da iskanje zaščite pred žgočim avstralskim soncem ni zločin in da se mora vsak znajti najbolje, kar lahko.

Avstralija je svetovna prestolnica kožnega raka, podporniki paviljonov, vključno z avstralsko organizacijo za boj proti raku Cancer Council, pa menijo, da bi morali novi trend pozdravljati. "S partnerjem imava dober paviljonček, ker naju oba sonce rado opeče in nočeva umreti za kožnim rakom pri 30," se je odzvala na TikToku ena od uporabnic.

Kritiki jim odgovarjajo, da nihče ne podcenjuje nevarnosti sončnih žarkov, da pa so prikladen izgovor za številne uporabnike paviljonov, ki da večino časa paviljona sploh ne uporabljajo. Ob tem se tudi sprašujejo, ali je smiselno, da dve osebi za uro ali dve razprostreta cel šotor, ko bi povsem zadostovala krema za sončenje in slamnik.

Televizijska voditeljica Davina Smith je denimo prostodušno priznala, da njej osebno veliko pomeni zasesti "vrhunski košček nepremičnine" na obljudenih plažah. Smith je ena od tistih, ki postavijo svoj paviljonski grad že zarana, da bi si rezervirali mesto za celotno družino v popoldanskem času.

"V to gre veliko raziskav. Vstaneš zgodaj, pozoren moraš biti na plimo. Ne moreš kar zapičiti palic in odkorakati. V to je treba investirati," je povedala Smith v oddaji Today na postaji Nine.

Med tistimi, ki jim gre trend na živce, je tudi avstralski premier Anthony Albanese. "To ni v redu. Ena od najboljših stvari glede Avstralije, za razliko od nekaterih ostalih delov sveta, je, da ti ni treba plačati za plažo, tu smo vsi lastniki plaž ... In ti paviljoni v bistvu kršijo tega načela," je dejal v isti oddaji.

Podobno tudi Ece Kaya, raziskovalka na Tehnološki univerzi v Sydneyju: "Avstralske plaže so bile vedno smatrane za skupni prostor, demokratični prostor, kjer družbene hierarhije izginejo. Avstralske plaže so tiste, ki nas povezujejo in delajo enake."

In Avstralci so do tega ideala izjemno zaščitniški in nanj gledajo kot na nekakšno z rojstvom pridobljeno pravico. Vsak poskus privatizacije kake plaže, bodisi z vstopnino ali zasebnim klubom, tako naleti na oster odpor. Na tiste, ki imajo srečo, da živijo ob obali, številni gledajo z zavistjo, predvsem tisti z nižjim dohodkom, paviljoni pa ustvarjajo percepcijo, da imajo zdaj še bolj omejen dostop do morja, še poroča BBC.