V ljubljanskem botaničnem vrtu so ob razglasitvi epidemije izgubili približno 20 študentov in deset prostovoljcev, ki so pomagali štirim zaposlenim vrtnarjem.

"Nimamo ljudi niti za to, da bi vrt lahko imeli odprt ob koncih tedna, ker je en sam vrtnar, ki je tukaj, ki ne more ... niti rastlin mu ne uspe zaliti," je razložil težak položaj Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta.

Študentov pa tudi v prihodnje ne bodo imeli s čim plačati. "Koronavirus nam je odnesel dve tretjini letnega dohodka, saj nas večji del šolskih skupin obišče v spomladanskem času, vse te skupine smo izgubili, izgubili smo vso spomladansko prodajo, veliko projektov, ki jih delamo za zunanje uporabnike," je še dodal Bavcon.

Botanični vrt potrebuje približno pol milijona evrov letno, a čeprav opravlja dejavnost državnega pomena, ministrstvo za izobraževanje prispeva le slabo polovico ali še manj. "V bistvu pa za vse te stvari ne dobiva dodatnih sredstev finančnih z različnih ministrstev, ministrstva za kulturo, ministrstva za okolje. Smo v pogajanjih z njimi, ampak še zmeraj je tu zadeva odprta," je pojasnil dekan biotehniške fakultete Emil Erjavec.

Skrbijo tudi za slovensko semensko banko, več kot 16.000 semen rastlin so že shranili, tudi za to ne dobijo nobenih sredstev. "Semenska banka je pa del naše narave, del našega okolja navsezadnje in bi, jasno, tudi pričakovali sistemsko rešitev financiranja z ministrstva za okolje in prostor," je povedal Mihael Jožef Toman z oddelka za biologijo biotehniške fakultete.

Hude kadrovske in finančne težave poskušajo na biotehniški fakulteti premostiti z novimi zaposlitvami vrtnarjev, s pomočjo Univerze v Ljubljani pa zagotoviti tudi dodatna sredstva.