In pri opozorilih ne gre za pretiravanje: v zadnjih 15 letih so namreč zabeležili kar 440-odstoten porast števila turističnih križark, ki mečejo svoja sidra v beneško laguno. Leta 1997 jih je bilo 206, lani že 655.

Kritiki pravijo, da ladje velikanke boleče bodejo v oči, ko kipijo nad več sto let starimi cerkvami, zvoniki in opečnatimi strehami mesta, ki ga je Unesco uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine.
Pravijo, da so ladje, od katerih so mnoge dolge tudi več kot 300 metrov, s 13 palubami ter 5.000 potniki in člani osebja, prevelike, preveč vsiljive in se preveč približajo slavnim znamenitostim, kot sta Trg Svetega Marka in Canal Grande. Največja križarka, ki je do zdaj priplula v laguno, je MSC Divina, ki tehta kar 135.000 ton - trikrat več od Titanika.

Simbol množičnega turizma
Za nekatere Benečane so postale simbol množičnega turizma, ki ogroža, da bo preplavilo mesto in ga spremenilo v nekakšen Disneyjev tematski zabaviščni park, vsakdanje življenje vse bolj usihajoče populacije (nedavno je padla na rekordno raven 58.000 prebivalcev) pa naredilo še bolj nemogoče.
"Te ladje nimajo nobene prefinjenosti ali dobrega okusa, so kot plavajoči lasvegaški hoteli," se je za Telegraph potožil Silvio Testa, predstavnik skupine Benečanov, ki nasprotujejo križarkam. "Benetke so bile vedno pomorsko mesto, a v preteklosti so se ladje prilagodile laguni. Zdaj pa se morata laguna in mesto prilagajati tem pošastim. Izgubljamo ravnotežje, ustvarjeno pred več kot tisoč leti."

Benetke obišče vsako leto več kot 20 milijonov turistov, pri čemer kar 2 milijona predstavljajo potniki z velikih turističnih ladij, ki pogosto začnejo ali končajo svoje popotovanje v danes eni izmed najbolj priljubljenih križarskih destinacij na svetu. Nasprotniki ladij pravijo, da onesnažujejo zrak in s svojimi znatnimi premiki vode povzročajo škodo kanalskim nasipom.

Nova Costa Concordia?
Bojijo se tudi, da bi gosta megla, nevihta ali zgolj človeška napaka lahko povzročili podobno tragedijo, kot se je zgodila januarja ob toskanskem otoku Giglio, kjer je Costa Concordia zadela v čeri, se prevrnila in pod seboj pokopala 32 ljudi.
"Samo ena ladja naj stori napačen manever, pa bomo imeli katastrofo," pravi Matteo Secchi, vodja skupine aktivistov Venessia.com. "Če izgubi ladja nadzor v bližini Markovega trga, ima le 100 metrov manevrskega prostora, preden zadene v brežino. V 10 sekundah bi bili priča katastrofi."

Podobne pomisleke so Benečani še bolj glasno izražali januarja, ko je bila nesreča še sveža, do nje pa je prišlo prav zato, ker je kapitan Francesco Schettino ladjo usmeril preblizu obale, da bi "pozdravil" otočane, potnikom pa ponudil boljši razgled. "Ni ti treba biti nobelovec, da razumeš, da bi se morala tako velika ladja držati daleč proč od obale," je takrat izjavil italijanski minister za okolje Corrado Clini.

Festa del Porto
A križarska industrija trdi, da je s strogimi varnostnimi ukrepi in dejstvom, da plovila plujejo vzdolž globokih utrjenih kanalov, možnost katastrofe skoraj nična. Ob tem izpostavljajo, da ko križarka zapluje v laguno, jo upravljajo kapitan, dva pilota in dva vlačilca - eden spredaj, drugi zadaj.

Križarski sektor je pred dnevi vzel pobudo in organiziral razkošno "Festa del Porto" (Slavje pristanišča) za 1.800 gostov, na katerem so izpostavili ogromne gospodarske koristi, ki jih imajo Benetke od križarskih ladij. Potniki s križark zapravijo vsako leto v mestu 50 milijonov evrov, sektor pa predstavlja eno petino beneškega gospodarstva.

Nasprotniki industrije niso tako prepričani glede plusov in pravijo, da se več kot dvema tretjinama potnikov sploh ne ljubi izkrcati in si ogledati mesta. "Tisti, ki pa se izkrcajo, porabijo neka ur, da se sprehodijo, si kupijo sladoled in beneško masko ter se vrnejo nazaj na krov," razlaga Secchi.