Na dobrem kvadratnem kilometru uspeva več kot 30.000 vrst rastlin, preseljenih z vseh koncev našega planeta; med temi tudi najstarejša lončnica na svetu. Rastlina iz rodu semenk (Encephalartos altensteinii) ne raste ravno v lončku, ampak pa v škafu, že od leta 1775; in zdi se, da svojega doma na jugu Afrike še kar vedno ne pogreša. Park med krajema Richmond in Kew na londonskem zahodu je botanična oaza nastal po širitvi vrta okrog nekdanjega nizozemskega dvorca ali Palače Kew, ki jo je kraljeva družina sredi 18. stoletja odkupila od bogatega trgovca in v njej uredila svojo poletno rezidenco.

Palača Kew velja danes za najmanjšo v kraljevi zbirki in se je drži edini od pridevnikov, povezanih z vrtovi Kew, ki ni presežnik. Desetletja tudi londonska turistična znamenitost (več kot 2 milijona obiskovalcev letno) je hkrati eden najpomembnejših mednarodnih botaničnih znanstveno-raziskovalnih središč. Za urejenost parka skrbi 650 vrtnarjev in drugih zaposlenih.

Poleg drevesne zbirke ter skupine trsja, cvetlic in drugih vrst okrasnega rastlinja so še zlasti navdušujoče kolekcije rastlin, rastočih v pokritih vrtovnih sklopih. Najslikovitejši stavbi v parku sta Palm House ali Palmski steklenjak, ki je bil zgrajen leta 1848 (obnovljen leta 1957), in Temperate House odprt dve letni pozneje. Takoj za njima je bil postavljen še manjši steklenjak Waterlily House, kjer so na ogled številne vrste lokvanjev.

Vrtovi Kew so več obiska deležni od leta 1869, ko je bila do Richmonda speljana železniška proga, ki je danes del skrajnega zahodnega kraka londonske podzemne linije District. V tistem času sta za bogatenje zbirke še posebej zaslužna kraljica Victorija in princ Albert, neutrudna zbiratelja in zavetnika vsega lepega in nenavadnega odkritega po velikanskem britanskem imperiju.

Steklenjak princese Diane z mikroklimami
Oranžerija v klasicističnem slogu, dograjena leta 1761, in desetnadstropna, 50 metrov visoka pagoda v znak prijateljstva med japonskim in britanskim kraljestvom, sezidana leto pozneje, sta le dve od še ducata drugih vpadljivih zgradb, v katerih so urejeni bodisi muzeji bodisi druge specializirane konservatorske zbirke. V steklenjaku, poimenovanem po princesi Diani (leta 1987 ga je odprla prav ona), so sijajno predstavljeni vsi mikropodnebnii pasovi. Alpska hiša pod svojo streho hrani rastlinje iz najvišjih leg, vse tja do 2100 metrov nad morjem.

Posebna značilnost parka je tudi Sprehajališče skozi krošnje, kot imenujejo 200-metrsko brv na višini 18 metrov. Varno ograjena krožna pot, na katero se lahko podate z dvigalom ali po stopnišču, nemara ni rajska za vse tiste, ki se bojijo višine, je pa zato še kako zanimiva za tiste, ki si želite od bližje spoznati bivanjsko veselje številnih eksotičnih ptic, ki imajo svoja postajališča na najvišjih vejah različnih dreves. Leta 2003 so bili vrtovi Kew uvrščeni tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Matjaž Ambrožič