Muzej terorja (Teror Haza), namenjen tej problematiki, stoji na ulici Andrassy v samem središču Budimpešte. Tu so, kot v ponazoritev same vsebine, tudi obiskovalci podrejeni dokaj strogim pravilom. Do nedavnega posamezen ogled sploh ni bil mogoč, skupine pa so nenehno pod budnim očesom paznikov.

Toda za kakšno nasilje gre pravzaprav? V muzeju najdemo tako sledove grozot, ki jih je zakrivila nacistična oblast med drugo svetovno vojno, kot tistih, za katere so bile odgovorne sile povojne sovjetske okupacije. Vse so zbrane pod enotno oznako nasilja, ki značilnosti obeh obdobij zmeče v isti koš. Ko se, denimo, z dvigalom po koncu ogledov spuščamo z vrha spet v pritličje, nam med spustom »postrežejo« z videom, ki prikazuje usmrtitev političnega zapornika. Kateri izmed ežimov je smrt zahteval, znova ni jasno.

Rabljem Muzej terorja ne prizanaša. Kot nas po eni strani na osrednji notranji steni stavbe, ki sega skozi vsa nadstropja, spremljajo fotografije žrtev, je obenem cela soba opremljena s stotinami fotografij tistih, ki so sodelovali pri izvajanju nasilja. Vse slike so opremljene z imeni in letnicami rojstva in (največkrat tudi) smrti.

Dobrodošli v »Marx Parku«
Povsem drugačno razpoloženj vlada v parku kipov iz obdobja stalinizma. Madžari so vprašanje »preživelih« kipov rešili po svoje elegantno: ne da bi jih posebej razvrstili, so jih razpostavili v posebnem parku na obrobju mesta, in razen kakega študenta zgodovine ali socialističnega nostalgika redkokdo sploh še zaide tja. Toda za zainteresirane je poskrbljeno: v trgovinici s spominki si lahko kupite tudi majice in skodelice iz »Marx Parka«, na katerih junake iz South Parka nadomestijo Marx, Engels, Lenin in Che Guevara.

E. S.