Budimpešta je nastala z združitvijo treh samostojnih mest, Starega Budima, Budima in Pešte. Območje, na katerem je danes prestolnica, naj bi bilo poseljeno že v kameni dobi, pozneje pa se je na ozemlju Starega Budima naselilo keltsko pleme Evariski, ki je svojo naselbino poimenovalo Ak-Ink, kar pomeni Bogate vode. Na temeljih Ak-Inka so Rimljani ustanovili Aquinicum, na mestu današnje Pešte pa Contra Aquinicum. Konec 5. stoletja je v te kraje prišel hunski kralj Atila in zgradil svoje mesto. Madžari so ozemlje zasedli leta 896.

Tri mesta so se v Budimpešto združila leta 1873 in nekaj let pozneje je mesto postalo prestolnica ogrskega dela Avstro-Ogrske.

Kralj Matjaž ustanovitelj knjižnice
Med znamenitostmi, vrednimi ogleda, je gotovo Budimski grad v Budimu, ki se je začel razvijati zaradi vdorov Mongolov v 13. stoletju. Kralj Bela IV. je dal zgraditi utrdbo, ki je postala sedež kraljevega dvora. Grad je postavil Sigismund Luksemburški, renesančno podobo in knjižnico, ki ji je takrat konkurirala le vatikanska, je dodal kralj Matija Korvin, za baročno podobo pa se lahko zahvali cesarici Mariji Tereziji.

Mogočen parlament s kraljevo krono
Med najbolj znanimi budimpeškimi znamenitostmi je madžarski parlament, 268 metrov dolga palača z mogočno kupolo. Gradili so ga v obdobju med 1885 in 1905 po načrtih Imreja Steindla v novogotskem slogu. Ima dve popolnoma enaki krili. V parlamentu hranijo madžarsko kraljevo krono in druge kraljeve insignije, ki so v določenih obdobjih leta na ogled tudi obiskovalcem. Parlament je ob končani gradnji veljal za največjega na svetu.

Budimpešta se je hitro razvijala in je med prvimi na svetu leta 1896 dobila podzemno železnico ter tako postala prometno vozlišče države. Razvoj sta ustavili obe svetovni vojni. Posebno močno jo prizadela druga, saj so jo po strmoglavljenju Mikloša Horthyja zasedli Nemci, ki so se odločili uničiti madžarske Jude. Umrla je tretjina izmed 500.000 Judov. Mesto so poškodovali tudi ameriški bombniki in Rdeča armada, ki je osvobodila mesto. Rusi so postavili mogočen spomenik zmage, ki se dviga na hribu in je viden tudi z drugega brega Donave.

Krvavo zadušena protikomunistična vstaja
Madžarska je po vojni postala eden izmed satelitov Sovjetske zveze, leta 1956 pa je izbruhnila protikomunistična vstaja, ki so jo Sovjeti krvavo zatrli. Vstaja je življenja stala tudi madžarskega predsednika Imreja Nagyja. Ta naj bi se zatekel v takratno jugoslovansko veleposlaništvo, ki pa ga je predalo Sovjetom. Ti so mu sodili na tajnem procesu in ga ubili.

Madžarska prestolnica je od slovenske meje oddaljena 250 kilometrov vožnje po avtocesti. Poleg palač in cerkva z bogatimi zbirkami se ponaša tudi z živalskim vrtom, ki je eden večjih v Evropi.

Aleksandra K. Kovač