To je namreč odvisno med drugim od tega, kako hitro se bodo sprostili ukrepi in ali bodo okuženi z virusom sprejeli nadzor, kot so tega že deležni na Kitajskem.

Sorodna novica Rozman: "Razmišljamo o odprtju družbe, a poletnih počitnic v tujini najverjetneje ne bo"

Dlje ko bodo v veljavi omejitve, ne bo zdravila ali cepiva ter bodo zaprte državne in evropske meje, toliko časa ne bo turizma in okrevanje bo daljše. Turizma, kot smo ga poznali, sicer verjetno še nekaj časa ne bo, pravi izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Maja Uran Maravić oziroma bo, če bomo privolili v nadzor gibanja, kot so tega že deležni na Kitajskem: "Tam so vse storitve dostopne, restavracije in klubi so odprti, ampak pod tem pogojem. Več scenarijev je odprtih, kam bomo šli v Evropi, je težko reči."

Lani je v Sloveniji dopustovalo 25 odstotkov domačih gostov, ali je mogoče pričakovati, da bomo Slovenci s tem, ko bomo ostali doma, rešili letošnjo sezono? "Dokler meje ostajajo zaprte, bo ta obseg vseeno premajhen," je še povedala Uran Maravićeva.

Sorodna novica Kakšen turizem nas čaka po koronadobi?

Kljub pričakovanjem, da bomo dopustovali doma, v turističnih agencijah ocenjujejo, da bodo Slovenci povpraševali tudi po tujih destinacijah, pravi Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij: "Tako kot si mi želimo, da bi pripeljali vsaj nekaj tujcev tudi letos v Slovenijo prav zato, da pomagamo našim gostincem, hotelirjem in trgovcem, enako smo prepričani, da bo nekaj Slovencev želelo potovati v tujino."

Samo zaradi odpovedi velikonočnih in prvomajskih rezervacij je turistično gospodarstvo utrpelo najmanj 50-odstotni upad prihodkov. Zato od države pričakujejo specifične ukrepe in natančna navodila glede delovanja, dodaja Iztok Altbauer iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč: "Kako naj bo recimo pred recepcijo v hotelu, kako je s čiščenjem, z razkuževanjem prostorov, kako je s pripravo hrano … Vse to so veliki izzivi, ki si jih za zdaj postavljamo kot vprašanje, verjetno pa se bomo vsi morali temu še kako prilagoditi."

Spomladanska turistična sezona je že izgubljena tudi na slovenski obali. Kot je poročala novinarka TV Slovenija Sandra Boršič, je stanje katastrofalno. Za primerjavo: lani so v času velikonočnih praznikov v občini Piran našteli kar 20.500 prenočitev, hoteli so bili v povprečju 85-odstotno zasedeni, zdaj pa je slika drugačna, hoteli so zaprti, gostilne ne obratujejo. Napovedi pristojnih so za prihajajoče mesece vse prej kot optimistične – iz Turističnega združenja Portorož so nam povedali, da lahko po najboljšem scenariju pričakujemo, da bodo odprli svoje obrate okoli 15. maja, če ne bo šlo, pa šele začetek junija. Obalne občine slonijo predvsem na turizmu, tukaj je v tej panogi zaposlenih približno 3.600 ljudi, vsi so zelo zaskrbljeni.

Tudi higienski in varnostni standardi se bodo zaradi epidemije v tej dejavnosti nedvomno zvišali. Koliko ljudi bo ostalo brez zaposlitve, pa bo jasno konec leta.

Hrvati že odpisali letošnjo sezono
Glede na negotovost razvoja epidemije novega koronavirusa pa so turistični delavci na Hrvaškem letošnjo sezono že odpisali in upajo, da jim bo vlada z gospodarskimi ukrepi pomagala preživeti do prihodnjega leta.

Med tokratnimi velikonočnimi prazniki, ki so običajno prvi kazalec uspešnosti turistične sezone, je le približno 13 tisoč turistov, od tega jih je večina domačih.

Lani je bilo na Hrvaškem za velikonočne praznike 180 tisoč gostov, kar predstavlja 93-odstotni padec.
"Stanje je katastrofalno, vse rezervacije za april in maj so nam odpovedali, junija jih je ostalo le še nekaj, medtem ko sta juliji in avgust za zdaj dobro zasedena, a stanje je negotovo," je dejal Ante iz Splita. Na Hrvaškem je trenutno okoli 3000 tujih gostov, največ tistih, ki imajo na Jadranu svoje nepremičnine ali so v zasebnih namestitvah.

Na otoku Viru, pravi župan Kristijan Kapović, je trenutno največ Slovencev, Madžarov, Slovakov, Poljakov, Čehov, Nemcev in Avstrijcev, vse skupaj okoli 600 gostov. To je daleč od številk, ki so jih bili na Hrvaškem vajeni v preteklih letih. Vlada je z gospodarskimi ukrepi turističnim delavcem omogočila odlog plačil posojilnih obveznosti, ti pa upajo, da bodo enako storile tudi lokalne oblasti, ki pobirajo najemnino za številne gostinske lokale na obali.

Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli je napovedal, da bodo ljudem, ki so že plačali počitnice na Hrvaškem, ponudili vavčer, ki bi ga lahko izkoristili do konca leta, ali pa vrnili denar. Glede na majhno število okuženih z novim koronavirusom v primerjavi z drugimi sredozemskimi državami, na Hrvaškem upajo, da si bodo tudi turistično hitreje opomogli, vendar šele prihodnje leto.

"Z rezervacijo počitnic še počakajte"
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pogovoru za nemški časopis Bild am Sonntag ljudem svetovala, naj z rezervacijo poletnih počitnic še počakajo. Kot je dodala, za julij in avgust trenutno ne more nihče dati zanesljivih napovedi.

Prav tako je zadržana do odločitve nemške vlade, da bodo tisti, ki so za letošnje poletje že pred časom rezervirali počitnice oziroma potovanja, namesto vračila denarja prejeli zgolj posebne bone. "Po celotni Evropi imajo ljudje pravico, da se sami odločijo, ali bodo izbrali bone ali vračilo denarja," je dodala na to temo.

Kljub vsemu je potrošnike, ki niso v brezizhodnem finančnem položaju, pozvala, naj od organizatorjev potovanj ne zahtevajo vračila denarja. "V tej krizi je še toliko pomembnejša solidarnost med ljudmi. Če je le finančno mogoče, bi se morali odpovedati denarju in se odločiti za bone, s čimer bi pomagali potovalnim agencijam, da prebrodijo težke tedne, ki so pred njimi."