Gre za naziv, ki ga vsako leto podeli mednarodna žirija Mreže božičnih mest, in pred kratkim smo zanj končno slišali tudi Slovenci, saj bo enega od nazivov prihodnje leto nosilo tudi slovensko mesto. Celje bo namreč evropsko božično mesto 2025.

Prvič so naziv evropske božične prestolnice podelili leta 2017, pojasni Francisco Fonseca, član žirije: "Vse skupaj se začne z javnim povabilom, prav vsako evropsko mesto lahko sodeluje in se predstavi s svojim projektom. Vse pregleda ugledna mednarodna žirija, ki ji predseduje nekdanja evropska komisarka in zunanja ministrica Poljske Danuta Hübner, sestavljajo pa jo tudi nekateri nekdanji evropski poslanci, saj projekt Evropske božične prestolnice podpira tudi Evropski parlament. Žiranti se nato odločimo, katera mesta najbolje ustrezajo našim kriterijem in postanejo zmagovalci v treh kategorijah: evropska božična prestolnica, evropsko božično mesto in evropska božična vas." Evropska božična prestolnica tako postane izbrano mesto z več kot sto tisoč prebivalci, evropsko božično mesto tako z manj kot sto tisoč prebivalci in božična vas kraj z manj kot deset tisoč prebivalci, vsi pa so zgled sodelovanja, inovacij in ohranjanja dediščine v tem prazničnem času. Kot pravijo organizatorji, izžarevati morajo pravi duh božiča in skupne evropske vrednote, ki so mir, družina, solidarnost.

Prav sodelovanje močno poudarjajo v Brnu. Za pravo božično razpoloženje so se mestne oblasti in turistični delavci povezali tudi z župnijsko cerkvijo sv. Jakoba, v kateri si lahko na lepo obnovljenem podstrešju ogledate božično projekcijo, ki razloži pravi pomen božiča, obenem pa se lahko v eno največjih gotskih cerkva na Češkem umaknete s hrupnih prazničnih ulic in praznik preživite na miren, tih način. Odlično je tudi sodelovanje z gradom Špilberk na vzpetini sredi mesta, kjer je letos zaživel zelo dobro obiskan Svetlobni park, ki s številnimi svetlobnimi elementi v različnih oblikah navdušuje zlasti otroke.

Brno je vse leto in še posebej v tem prazničnem času ponosno nosilo naziv evropske božične prestolnice 2024, priprave nanj pa so se začele že pred leti, priznava Jana Janulikova, direktorica Turističnoinformacijskega centra Brno: "Brnski božič je zelo velik in pomemben projekt za Brno, pri katerem zelo intenzivno sodelujemo zadnjih deset let, glavni cilj pa je ustvariti prepoznavno božično destinacijo. Glavni ideji sta poudariti lokalne ustvarjalce in promovirati Brno kot mesto glasbe, gledališča, oblikovanja in zanimive gastronomije. Tako smo se v teh letih zelo močno povezali z lokalnimi prebivalci in podjetji."

Brněnské Vánoce oz. Brnski božič, obširen program praznovanja, so začeli že sredi novembra. Najbolj ponosni so na svojo stoletno tradicijo postavljanja božičnega drevesa na osrednjem trgu.

Letos smreka na Trgu Svobode stoji že stotič, prvič so jo na javno mesto postavili leta 1924 – kot prvi na Češkem in menda tudi prvi v srednji Evropi, imela pa je dobrodelni namen, pod njo so se zbirali prostovoljni prispevki za zapuščene otroke. Še danes ima podoben namen, pod njo donacije zbira češki Rdeči križ. Tudi sicer je poudarek božičnega praznovanja v Brnu dobrodelnost, svoje stojnice na božičnem sejmu imajo dobrodelne organizacije, prispevate pa lahko tudi tako, da se odpoveste vračilu kavcije za povratne skodelice za kuhano vino in druge pijače. Mimogrede, še raje kot kuhano vino Čehi v tem času pijejo turbomošt, fermentiran jabolčni sok oz. mošt z jabolčnim žganjem in božičnimi začimbami. Če govorimo o tradicionalni sejemski kulinarični ponudbi, moramo omeniti Móravski bramborák – nekakšne ocvrte krompirjeve palačinke. Seveda pa božični sejmi kot drugod po Evropi poleg hrane in pijače ponujajo božične okraske, darila in rokodelske izdelke, na enem od trgov pa lahko pri delu opazujete kovača, svečarja, knjigoveza in izdelovalca kraguljčkov. Dogajanje seveda spremlja glasba, Brno je tudi Unescovo kreativno mesto glasbe. Vsak dan je na sporedu več koncertov, glasbene zvrsti pa zelo različne – od tehno zabav z didžeji do otroških zborov.

Za otroke je tudi sicer dobro poskrbljeno, po mestu vozi lepo okrašen božični tramvaj, enega od trgov, kjer je tudi drsališče, osvetljuje veliko panoramsko kolo, za otroško igro je brezplačno na voljo tudi otroška vasica z malimi lesenimi hiškami, najbolj pa otroci uživajo na 'slamnatem griču', velikem kupu slame, po katerem lahko skačejo, se kotalijo … Zelo privlačne so tudi ročno narejene lesene jaslice, ki so ene največjih v srednji Evropi, sestavlja jih več kot sto figur v naravni velikosti. Pa še nečesa ni mogoče spregledati: marsikje v Brnu boste videli figure krokodila, krokodil je prisoten tudi na številnih spominkih. Brnčani sicer trdijo, da je to brnski zmaj, legenda namreč pravi, da je v davnih časih mesto ustrahoval zmaj, ki so se ga rešili tako, da so volovsko kožo napolnili z žganim apnom. Zmaj je, misleč, da gre za vola, kožo požrl, se napil vode in razneslo mu je želodec. Resnična zgodba pa je, da je mesto v 16. stoletju kot diplomatsko darilo iz daljnih dežel dobilo nagačenega krokodila. Ker sredi Evrope krokodilov takrat niso poznali, so ga imeli za zmaja. In kot tak je nagačeni krokodil dolga stoletja visel v podhodu k mestni hiši. Danes tam visi zelo podobna, a bolj sodobna oblika krokodila – zmaja, če vprašate domačine – v puloverju. Drugje v mestu lahko najdete tudi zmajevko, na osrednjem trgu pa zmajevo jajce, simbol oz. posledico njune ljubezni. Nedaleč stran od jajca je še ena letošnja novost: Brno se je kot evropska božična prestolnica prek videozaslona in neposrednega prenosa povezalo z irskim mestom Waterford, letošnjim evropskim božičnim mestom. Zdaj si Čehi in Irci med sprehodom po osrednjem trgu pomahajo, Čehi pa vsake toliko hudomušno dodajo še kak napis, npr. Češko pivo je najboljše.

Brno je sicer drugo največje mesto Češke republike in osrednje mesto zgodovinske dežele Moravske. Samo mesto ima okoli 400.000 prebivalcev, skupaj z bližnjo okolico pa več kot 700.000. Tu imajo sedež Ustavno, Vrhovno in Upravno sodišče Češke republike, pa tudi češki ombudsman, tu deluje tudi več univerz in visokih šol, najpomembnejša je znamenita Masarykova univerza. Brno poznajo tudi slovenski navdušenci nad avto-moto športom – na brnskem avtodromu oz. Masarykovem dirkališču poteka motociklistična dirka razreda motoGP za veliko nagrado Češke, ki pritegne tudi številne slovenske navijače. Mesto je bilo sicer vedno nekoliko v senci veliko bolj poznane in obiskane Prage, a tudi turistična prepoznavnost in priljubljenost Brna v zadnjih letih naraščata, mnogi ga imajo za najživahnejše češko mesto in odlično zamenjavo za precej bolj oblegano češko prestolnico. Če boste Brno obiskali zunaj božičnega časa, si obvezno oglejte kostnico ob cerkvi sv. Jakoba, ki naj bi bila druga največja kostnica v Evropi, in zanimive ter zelo fotogenične podzemne vodne zbiralnike, najstarejši je iz leta 1874, v katerih danes prirejajo celo modne revije.

A zaradi naziva evropske božične prestolnice je Brno letos najbolje obiskano prav v tem prazničnem času. V mestu in na božičnih sejmih je opazno več mednarodnih obiskovalcev, tudi hotelirji, gostinci in prodajalci na stojnicah so povedali, da se je število tujih turistov zelo povečalo glede na prejšnja leta. A samo naziv ni dovolj, dodaja Janulikova: "Treba je delati in ta naziv mora biti res izpostavljena tema. Brno kot božična prestolnica je bila osrednja zgodba, ki smo jo posredovali češkim in mednarodnim medijem, sem smo povabili številne tuje novinarje, sodelovali smo tudi s spletnimi vplivneži in tako je nastalo veliko člankov, reportaž, videoposnetkov in fotografij iz Brna. Če boste naziv aktivno 'promovirali', lahko prinese velik učinek!" direktorica brnskega TIC-a še svetuje prihodnjim nosilcem naziva, tudi Celju. Žirant Francisco Fonseca in predsednik Mreže božičnih mest Alberto Gutiérrez se strinjata. Izkušnja vseh mest, ki sodelujejo v Mreži božičnih mest, je, da imajo v tem prazničnem času več obiskovalcev, turistov, gospodarstvo se razvija … "Odličen primer dobre prakse je mesto Torrejón De Ardoz blizu Madrida, ki je bilo prva evropska božična prestolnica. Njegov razvoj je močno povezan prav z božičnim časom, takrat ga namreč obišče tri milijone ljudi in to je za tamkajšnje gospodarstvo zelo pomembno," doda Gutiérrez.

Najstarejše irsko mesto Waterford, ki so ga pred več kot 1100 leti ustanovili Vikingi, je evropsko božično mesto 2024. Njihov Winterval je največji božični festival na Irskem, letos poteka že dvanajstič in z njim želijo pokazati, da je božič čas za družino in prijatelje. Poleg običajne božične tradicije pa na festivalu navdušujejo tudi vsebine, ki jih sicer s tem praznikom ne povezujemo, na primer povorka z lučkami okrašenih traktorjev po mestu. "Prikazujemo tudi svojo vikinško dediščino," pove predstavnik Waterforda Finn Brophy, "festival Winterval pa je glavni turistični dogodek v Waterfordu. Naša želja je, da bi v prihodnjih letih privabili milijon obiskovalcev, zdaj jih na festival v šestih tednih pride 750.000. Da smo evropsko božično mesto, je velik korak k uresničitvi teh načrtov. Želimo, da tudi drugi vidijo, da je to eden največjih evropskih božičnih festivalov."

Še bolj kot evropsko božično mesto je vsako leto izpostavljena evropska božična prestolnica, Brno bo ta naziv prihodnje leto predalo glavnemu mestu Litve.

Simona Bieliūna, podžupanja Vilne, je prepričana, da so si tudi oni nagrado zaslužili predvsem s sodelovanjem in povezovanjem. Mesto ima 21 okrožij, v vsakem stoji božično drevo, pripravljajo medsosedske božične dogodke, ves december od enega konca mesta do drugega vozi božični avtobus in vabi ljudi, naj pridejo ven, poklepetajo in skupaj ustvarjajo božično razpoloženje. Sodelujejo tudi številne nevladne organizacije. "Letos je v Vilni res čudovito in pravzaprav smo veseli, da bo moralo biti zaradi naziva evropske božične prestolnice 2025 prihodnje leto še boljše! To je tudi odličen način za povečanje prepoznavnosti mesta zunaj naše države. Pričakujemo, da bo zaradi te nagrade v božičnem času prišlo več tujih gostov, obenem pa se bo tudi sicer več govorilo o Vilni in Litvi. Veselimo se tudi sodelovanja z drugimi nagrajenimi mesti, ne le aktualnimi, ampak tudi s tistimi iz preteklih let. Upam, da si bomo izmenjali izkušnje in dobre prakse, nove zamisli … Morda bi lahko v vseh teh mestih imeli nekakšen skupni element, ki bi bil neke vrste zanimivost za obiskovalce in obenem povabilo v druga mesta, da tam preverijo podobnosti in razlike," predlaga Simona Bieliūna.

Čestitke torej tudi Vilni in obalnemu mestecu Noja na severu Španije, ki bo prihodnje leto evropska božična vas, saj ima le slabih tri tisoč prebivalcev. V kategoriji mest od 10.000 do 100.000 prebivalcev pa je evropsko božično mesto postalo slovensko Celje. Po mnenju žirije Celje predstavlja pravo idejo božiča in že vrsto let pripravlja fantastičen decembrski program, predvsem pa so žiranti tako pri mestnih oblasteh kot pri prebivalcih zaznali veliko predanost, da pokažejo, kaj pomeni božič v 21. stoletju.

Zmagoviti projekt Pravljično Celje se je razvil iz Pravljične dežele, ki letos praznuje že četrt stoletja. Navdušen in ponosen je tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač: "Res smo se razveselili nagrade, ki potrjuje dolgoletna prizadevanja vseh, ki v mestnem jedru ustvarjajo čudovito praznično atmosfero. Verjamem, da bo ta nagrada pripomogla, da bo Celje kot turistična destinacija še bolj prepoznavno, hkrati pa, da bomo tudi sami kot organizatorji naredili še korak naprej v tem času, ki je zelo pomemben tudi za samo družbeno atmosfero v mestu." Bo naziv evropskega božičnega mesta 2025 prinesel tudi razširjen program? Direktorica Zavoda Celeia Celje, Maja Voglar, je povedala: "Za leto 2025 želimo v Celju nadgraditi obstoječi program na način, da ga naredimo še pristnejšega, da še bolj vključimo lokalno skupnost, različne udeležence, da okrepimo medsektorsko sodelovanje, saj verjamem, da je to prava pot, ki prinaša dodano vrednost tako lokalni skupnosti kot razvoju podjetništva v Celju.« S številom obiskovalcev v prazničnem času so sicer v Celju zadovoljni že zdaj, se pa vsako leto še povečuje. »Lani je Pravljično Celje obiskalo nekaj več kot 70.000 obiskovalcev. Za letošnje leto smo si zadali cilj, da število povečamo za deset odstotkov, a po dozdajšnjih meritvah lahko z gotovostjo trdim, da bo ta številka bistveno presežena. Tudi obiskovalcev iz tujine je vse več, z nazivom evropskega božičnega mesta pa se bo njihovo število v prihodnjem letu gotovo še povečalo."

Ob prejeti nagradi bodo v Celju v okviru Pravljičnega Celja pripravili poseben dogodek, ki bo 26. decembra ob 17.00 na Krekovem trgu.