Glede na še vedno zaostreno epidemiološko sliko so potekali v virtualni obliki, osrednja tema pa je bila "Slovenski turizem med in po covidu-19: ODZIV. OKREVANJE. ODPORNOST.".

Letošnji Dnevi slovenskega turizma so osvetlili ključne izzive v turizmu, ki ga je pandemija najbolj prizadela, predvsem pa so se govorniki osredotočili na pogled naprej. Podeljena so bila najvišja priznanja slovenskega turizma uglednim posameznikom in izstopajočim produktom, ki so v letošnjem letu še posebej zaslužni za rast ugleda, razvoja in turistične prepoznavnosti Slovenije. V sklopu dogodka pa je bil v virtualni obliki izpeljan tudi 67. Gostinsko-turistični zbor, ki vsako leto združuje akterje v panogi gostinstva, turizma in hotelirstva.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je na Dnevih slovenskega turizma predstavila situacijo, v kateri sta zaradi posledic pandemije svetovni in slovenski turizem glede na to, da se Evropi napoveduje več kot 60-odstotni upad mednarodnih prihodov: "Potrebne so korenite strukturne spremembe, prav tako spremembe v razmišljanju, v organiziranosti v turizmu, trženju in nova opredelitev kazalnikov uspešnosti. Nujni so digitalna transformacija, oblikovanje inovativnih procesov in doživetij in pospešen prehod v trajnostni turizem, kar je pogoj za povečanje produktivnosti in družbene blaginje."

"Zavedamo se, da bo konkurenca v turizmu, ko se bo začelo okrevanje, velika. Vendar glede na to, da smo v Sloveniji vrsto let uspešno razvijali in promovirali trajnostni turizem in edinstvena doživetja ter razvijali Slovenijo kot nemnožično destinacijo, prav to zdaj predstavlja dober kapital za ponovni zagon turizma."

Glede na 6,2 milijona turistov in to, da je turizem prispeval 13 odstotkov BDP-ja, se nam je gledano skozi gospodarsko bilanco letos obetalo skorajda pravljično leto. Pričakovanja so bila velika, potekale so nove infrastrukturne naložbe, napovedani so bili številni mednarodni dogodki, veselili smo se gastronomskega vodnika Michelin, ki bo pomembno vplival na prihodnost naše gastronomije. Slovenija se je v svetu pozicionirala z Zeleno shemo turizma s poudarkom na trajnostnem razvoju in gradnji produktov z visoko dodano vrednostjo. Do leta 2021 se naj bi prilivi iz turizma zvišali za približno eno milijardo evrov.

In potem se je zgodil usodni marec. Od množičnega turizma, s katerim so se spopadali v številnih turističnih destinacijah sveta, smo čez noč na vsem planetu prišli do nič turizma. To je bil edinstven in hkrati strašljiv trenutek. Tako rekoč po vsem svetu so bili zaprti gostinski lokali, restavracije in drugi turistični objekti. Prizemljeni sta bili svetovni floti potniških letal in turističnih ladij za križarjenja.

Milijoni turističnih delavcev so čez noč ostali brez dela in osnovnih sredstev za preživetje. "Nič več ne bo, kot je bilo," se je na začetku leta pogosto poudarjalo. V želji po reševanju turistične sezone, v odsotnosti čezoceanskih poletov in popolnem krču mestnega turizma in industrije srečanj so turistični delavci v mesecih, ki so sledili, postajali skorajda svetovni prvaki v prilagajanju svoje ponudbe.

Potrebe potrošnikov so se postavile na glavo. Pomembna je postala razdalja in bolj kot samo gostoljubje je v ospredje stopila potreba po varnosti in poudarjeni higieni v nastanitvenih obratih. Obrazne maske, razkužila, pleksistekla na recepcijah in posebno razkuževanje sob so postali nova normalnost v turizmu. V skupini Sava hoteli so ustanovili celo posebno skupino za oblikovanje ukrepov za varnost gostov v najrazličnejših nastanitvah, razvili pa tudi posebno blagovno znamko Higienski standard +.

Prvi korak kot pomoč turističnemu gospodarstvu so bili turistični boni, ki so bili na Obali, v gorskih in zdraviliških občinah ter v Pomurju prava uspešnica. Janko Kodila iz Združenja Gourmet over Mura: "Sliši se čudno, toda Prekmurje je na neki način celo pridobilo s covidom. Slovenci so ga na novo odkrili. In tisti, ki so mislili, da je Prekmurje daleč, so danes naši gostje in zelo s pozitivnimi občutki odhajajo od nas."

V duhu vprašanj, "kako zagnati turizem s točke nič", je na terenu nastala mednarodna akcija #Tourism From Zero, ki se je začela na slovenskih tleh, pridružile pa so se ji številne s turizmom povezane organizacije in univerze po vsem svetu. Iniciativa postavlja v ospredje lokalno skupnost in raziskovalno-razvojne dejavnosti v turizmu. V ospredje vse bolj stopata tudi digitalizacija kulturne dediščine in trajnostno-strateški razvoj destinacij.

Tomi Ilijaš iz novogoriškega podjetja Arctur: "V času koronakrize se je pokazalo, kako pomembna je digitalizacija v turizmu, s katero lahko usmerjamo razvoj neke destinacije v smer, da bodo učinki turizma pozitivni. Naša kulturna dediščina ni vedno na dosegu roke, ampak pogosto na težko dostopnih predelih, kamor bomo v prihodnje vabili svoje nove goste."

Kot odgovor na to, kako ob silovitem padcu tujih gostov zagotoviti rast domačega povpraševanja, je STO v sodelovanju z gospodarstvom, destinacijami, vplivnimi posamezniki in mediji na začetku maja sprožil vseslovensko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija z namenom spodbujanja Slovencev, da dopustujejo doma, raziskujejo Slovenijo in ob tem delijo svoja doživetja na družbenih omrežjih.

V dobro preživetja smo priča združevanju destinacij pod enotno blagovno znamko in skupnim nastopom na trgu – tak primer je Nova Gorica z Vipavsko dolino in Krasom ter povezovanje Škocjanskih jam z malimi ponudniki v Brkinih. Ciljno se nagovarja mlajše občinstvo in Kranjska Gora je pri tem postala prva destinacija s svojim profilom na TikToku, na katerem vsebine proizvajajo mladi slovenski ustvarjalci s povprečno starostjo 19 let.

Individualni pristop bo pot v prihodnost

Bolj kot velike hotelske verige prihajajo v ospredje naložbe v glamping nastanitve, ki naj bi prinašale ugodnejšo ekonomiko, saj je vložek precej nižji kot v hotel, izkupiček pa veliko večji. Potrošniki so glede na koriščenje bonov v večji meri iskali specializirane nastanitvene obrate s poudarkom na zunanjih dejavnostih in personaliziranih produktih v odmaknjenih destinacijah.

Miha Mlakar, ponudnik produkta SlovenianBears: "Evropski gost, ki je potoval na safari v Afriko, na opazovanje medveda na Kamčatko ali pa na Aljasko, te možnosti letos ni imel in je kot alternativo našel našo ponudbo. Posledično smo imeli lep obisk tujih gostov. Opažamo pa tudi, da agencije vedno pogosteje iščejo alternative v evropskem prostoru."

Prihodnost so torej potovanja, povezana z naravo, s pustolovščinami in vedno več ljudi se bo
odločalo za odmik od klasičnega množičnega turizma. Marsikdo je razvil strah pred množicami, potovanji v nabitih avtobusih in v letalih. Ob spremenjenih navadah potrošnikov v iskanju distance in varnosti bodo individualni pristop in zunanje dejavnosti pot v prihodnost. To se je pokazalo že letos na primeru novih kolesarskih tras v Dolini Soče in v rekordni obiskanosti krožne pohodniške poti Juliana Trail.

Velika prizadetost mestnih destinacij

Ljubljana je bila med destinacijami, ki so bile v času pandemije najbolj prizadete zaradi velike odvisnosti od tujih trgov in industrije srečanj. Če je šla prestolnica lani v tem času iz visoke v nizko sezono, gre letos iz slabe v mrtvo sezono. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo skupaj realiziranih le zgolj 425.000 prenočitev, medtem ko je samo avgusta lani Ljubljana imela 355.000 nočitev. Največji davek covida bo izguba specializiranih kadrov, ki so jih podjetja dolga leta izobraževala, in v pomanjkanju denarja za promocijo. Turistični vodniki so ob popolnem mrku tujih gostov in tudi šolskih skupin ostali brez prihodkov.

Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije: "Številni segmenti turizma in posamezniki se morajo zatekati k skrajnim ukrepom, da oni in njihove družbe preživijo. Zato menim, da je čas za: interventni zakon, ki se bo osredotočal na reševanje preživetja posameznih segmentov turizma v tem celovitem turističnem modelu Slovenije, in dodatno financiranje STO-ja v vrednosti vsaj 10 milijonov evrov za okrevanje, ohranitev prepoznavnosti in všečnosti Slovenije ter ozaveščanje potencialnih gostov o tem, da je Slovenije zelena, aktivna in zdrava ter predvsem varna dežela."

"Samo tako bo ta celovit turistični model v celoti preživel, posamezni segmenti turizma se bodo tako lahko uspešno znova zagnali po epidemiji, prenovili produkte, usposobili kader, iskali priložnosti za razvoj. Sicer se bomo vrnili na stanje iz leta 2009, ko tega celovitega turističnega modela še ni bilo. Stopimo skupaj in vzpostavimo ta celovit turistični model Slovenije na raven iz leta 2019."

"Gostinci nismo enako zasebna zabava"

Velika žrtev pa bo tudi gastronomija. Pandemija se je namreč zgodila v najboljšem letu za slovensko gastronomijo. Dobili smo dolgo pričakovani Michelinov vodnik, razvili smo raven visoke kulinarike in si ustvarili razmeroma močan krog gastronomskih vplivnežev.

Na pragu Evropske gastronomske regije pa gostinci bijejo boj za preživetje z dostavo hrane na dom, s prodajo svojih izdelkov prek gajbic in donacijskimi akcijami, ki naj bi reševale kmete in pretrgane lokalne dobavne verige.

Ana Roš iz Hiše Franko: "Sama bi si srčno želela, da bi vsi, ki odločajo o nas, našo panogo pravilno razumeli. Namreč – restavracija ni enaka gostilni, gostilna ni enaka baru. Nihče izmed nas pa ni enak zasebni zabavi."

Prihodnost Slovenije je trajnost

Glede na to, da smo kot ena prvih držav na svetu pridobili možnost uporabe znaka Safe Travels za varna potovanja in da sistematično izvajamo shemo trajnostnega razvoja, je vloga Slovenije na področju trajnosti prepoznavna.

Tudi po devetih mesecih epidemije lahko samo ugibamo, kakšen turizem nas čaka po tem obdobju in kako ga znova zagnati s točke nič. Dejstvo je, da bodo preživeli ne najmočnejši in največji, ampak tisti, ki se bodo novonastalemu položaju prilagodili najhitreje in z najustvarjalnejšo rešitvijo.

Potrebne so konkretne prilagoditve v gospodarstvu. Konkretizirati moramo našo predanost trajnosti, naravni in kulturni dediščini, ki ne vabi množic. Izjemen premik bi bil, če bi Slovenija kot prva država na svetu iz turizma izločila plastiko za enkratno uporabo ter ob tem okrepila kratke nabavne verige in povečala delež lokalnih in sezonskih jedi v hotelski in gostinski ponudbi. Vse z iskreno skrbjo za blaginjo lokalne skupnosti.