Prek drugega največjega letališča v Bosni in Hercegovini je januarja potovalo 58.304 potnikov, medtem ko jih je prek ljubljanskega, ki je bilo običajno vedno prometnejše, 57.912. Letališče v Tuzli je bilo zelo blizu tudi tega, da januarja prehiti sarajevsko letališče, prek katerega je potovalo 61.068 potnikov. V primerjavi z letom prej jim je promet narasel za dobrih 149 odstotkov.

Kot navaja Airports Council International Europe, je bilo ljubljansko letališče z 970.152 potniki lani najmanj prometno od vseh evropskih prestolnic in pristalo na 159. mestu evropskih letališč. Pred Brnikom so se med drugim uvrstila letališča v Bremnu (Nemčija), Bastii (Korzika), Varni (Bolgarija), Bratislavi (Slovaška) in Temišvar (Romunija).

Prek ljubljanskega letališča je lani potovalo manj potnikov kot celo prek letališča Borispil v Kijevu, ki je zaprto za potniški promet od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja lani, a je vseeno prek njega potovalo 1.085.061 potnikov. Pred ljubljansko letališče se je uvrstilo tudi letališče v Minsku, ki je na udaru zahodnih sankcij, in Kišinjev v Moldaviji, ki je bilo mesec dni zaprto.

Rezultati so objavljeni po nedavni mednarodni konferenci o letalskem prometu New Air Gateway to Europe, ki je potekala februarja v Ljubljani in na kateri so mnogi udeleženci izrazili svojo osuplost nad slabo povezanostjo ljubljanskega letališča in popolnim mankom pobud, da bi to kakor koli spremenili, poroča spletna stran exyuaviation.com. Kar nekaj govorcev je bilo zaradi pomanjkanja neposrednih letalskih povezav prisiljenih v Ljubljano potovati šest ur z vlakom.

Propadli pogovori z nizkocenovniki

Projekcije Fraporta, ki upravlja letališče Ljubljana, za leto 2023 so 1,2 milijona potnikov. Po navedbah nemškega upravitelja bo poleti 17 letalskih družb ohranilo polete na 19 destinacij. V Ljubljano naj bi po novem letela tudi finski Finnair in grški Aegean, ki bosta tako slovensko prestolnico sezonsko povezala s Helsinki in Atenami. Nekateri ostali prevozniki naj bi obstoječe povezave okrepili.

Ljubljansko letališče je sicer pred časom napovedalo, da bodo dosegli številke prometa izpred pandemije šele leta 2026.

Kot še navaja exyuaviation.com, slovenska vlada sicer skuša izboljšati povezanost države in je zadnji dve leti plačevala letalskim družbam, da so ohranile svoje polete v Ljubljano. Še vedno ni jasno, ali bomo štiri leta po stečaju Adrie Airways dobili novega nacionalnega prevoznika ali ne. To naj bi bilo znano do sredine prehodnjega leta.

Lani so imeli easyJet, Ryanair in Wizz Air pogovore s slovensko vlado glede vzpostavitve potencialnih novih povezav, pri čemer so se vsi trije nizkocenovni prevozniki pritoževali zaradi visokih pristojbin na ljubljanskem letališču. Dogovora ni bilo.

Letalske družbe so tudi kritične do slovenske vlade glede pomanjkanja koherentne politike v sektorju, češ da imata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za infrastrukturo popolnoma različne ideje glede letalstva.