Na Severnem otoku lokalne skupine in Maori lobirajo za začasno prepoved pobiranja morskega življa iz plitvin in obal, saj da ljudje polnijo cela vedra z vsem, kar jim pride pod roke, nato pa to na plaži spečejo na žaru.

“Plitvine so bile včasih polne vetrnic, rakcev, rakovic, morskih zvezd in vseh vrst morskih bitij, zdaj pa ni ostalo praktično več nič,” je potožila Mary Coupe, vodja neprofitne organizacije Save the Rock Pools Committee (Odbor za reševanje plitvin), ki lobira za večje omejitve obalnega nabiralništva v pokrajini Omaha, 75 kilometrov severno od Aucklanda.

Coupe pravi, da pogosto videva večje skupine, opremljene s kladivi, žico in izvijači, kako prostodušno jemljejo vse, kar jim pride pod prste. "Polne sklede zvezd, polžkov in latvic,” je povedala.

Nova Zelandija ima dolgo tradicijo morskega nabiralništva, a nekatere obalne skupnosti že čutijo posledice čezmernega nabiralništva in onesnaženja. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za raziskovanje voda in ozračja (Niwa) je pokazala, da je v zalivu Hauraki v zadnjem desetletju izginilo kar 93 odstotkov tamkajšnjih jakobovih pokrovač, potočnih rakov ponekod sploh ni več, močno upada tudi število čolničev.

Kaj bo ostalo zanamcem?

Maore po vsej državi skrbi, da za prihodnje generacije na obalah in plitvina ne bo ostalo več nič, zato pozivajo k vsesplošni prepovedi nabiralništva, da bi si lahko najbolj kritične vrste opomogle.

Maorske starešine že desetletja spremljajo izumiranje oceana, je za Guardian povedala Herearoha Skipper iz ljudstva Ngati Paoa z otoka Waiheke in pri tem opisala nekoč bogate zalive, kjer so danes raki praktično izumrli, jakobinke je uničilo čezmerno nabiranje, školjke so majcene, polžki pa izginjajo.

“V stotih letih je bila obala okoli Waihekeja zdesetkana in ji grozi popoln kolaps. Moji vnuki ne bodo imeli enakih izkušenj, kot sem jih imela jaz kot otrok, ko sem odraščala na Waihekeju, ko je bila morska hrana naš glavni vir preživetja," je povedala. Pleme zato poziva k takojšnjemu ukrepanju, da "generacije prihodnosti ne bi trpele katastrofalne izgube kulturnih praks, bioraznolikosti in kolapsa ekosistema, ki nam preti danes".