Visoki vršaci, zeleni gozdovi in kristalno čista jezera Zell am Seeja so za turiste iz Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Omana zelo privlačni in vsako leto vsaj za nekaj časa rade volje zamenjajo žgočo puščavsko vročino za svež gorski zrak.

"Tu je tako lepo in raznoliko in ne tako vroče kot v Muškatu. Obožujeva te kraje," dahne med vožnjo z gondolo na 3000 metrov visok ledenik Sultan 25-letni letališki delavec, ki je v Zellu trenutno na poročnem potovanju. "Selamsi" izgovarjajo Arabci ime kraja, kar zveni zelo podobno "Salaamu", mir po arabsko.

A v državi, ki je morda na tem, da za predsednika izvoli skrajno desnega politika, pogled na pokrite ženske, ki se s svojimi družinami drsajo po ledeniškem snegu, ni za vsakogar. Medtem ko je Sultanova novopečena soproga, 21-letna farmacevtka Marva, nosila samo ruto, so bile nekatere druge arabske turistke pokrite od glave do peta, kar se zdi mnogim Avstrijcem nesprejemljivo.

Protiislamska Svobodnjaška stranka (FPO), iz katere izhaja tudi Norbert Hofer, ki upa, da bo v ponovitvi volitev naslednji mesec izvoljen za prvega izrazito desnega predsednika v EU-ju, je pozvala k prepovedi tančice, ki zakriva cel obraz. Celo avstrijski zunanji minister iz sredinske ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz je islamsko tančico označil za simbol "nazadnjaške družbe", ki ovira integracijo.

Denar dobrodošel
A v Zell am Seeju se domačini, ki jim turizem pomeni poglavitni vir zaslužka, morebitne prepovedi islamskih oblačil, kot to skušajo uvesti v Franciji, bojijo, saj menijo, da bi s tem lahko odgnali Arabce, ki poleti prihajajo v podobnih številkah kot Nemci, le da zapravijo znatno več. "Prepoved tančice za pokrajino ne bi bila dobra," meni Andreas Schernthaner, ki ima v Zellu trgovino s spominki, kjer njegove muslimanske stranke za darila domačim redno kupujejo punčke iz cunj in sladkarije.

V Zell am Seeju je več kot 40 hotelov in 60 restavracij, ki široko odprtih rok sprejemajo turiste, kot sta Sultan in Marva, saj so Arabci s svojimi izdatki zelo dostojno zapolnili vrzel v blagajni, ki so jo pustili Rusi. Rusi namreč zaradi padca rublja, delno pa tudi sankcij Zahoda proti Moskvi niso več tako pogosti gostje kot do leta 2014, zaradi česar so prihodki Zella upadli za kar 30 odstotkov.

Arabski gostje so med majem in julijem letos predstavljali več kot 20 odstotkov hotelskih prenočitev, skoraj enako kot Nemci. Z eno pomembno razliko - povprečen nemški turist v Zellu porabi 133 evrov na dan, povprečen arabski pa 225 - več porabijo samo še ameriški in japonski turisti, ki pa ne potujejo s tako velikimi družinami kot arabski.

Dvignili prah z navodili za vedenje
Denar arabskih turistov je bil tako že od samega začetka v Zellu več kot dobrodošel, se pa ne da zanikati, da so z njimi povezani tudi medkulturni konflikti in pritožbe domačinov. Pred dvema letoma je tako veliko prahu v medijih dvignila brošura s predpisi za vedenje, ki jo je izdal tamkajšnji turistični urad.

V njej so med drugim arabskim turistom polagali na srce, naj prenehajo barantati glede cen, kuhati v svojih sobah in metati smeti po tleh. A tisti prah se je že polegel. "Gre za proces vzajemnega učenja," je povedal Andreas Lederer, lastnik hotela, v katerem je več kot polovico poletnih gostov arabskih turistov.

Celo Svobodnjaki, ki zaradi strahu pred islamizacijo Evrope ob begunskem prilivu jahajo na valu vseevropskega nacionalizma, so zelo previdni, da ne bi škodili dobičkonosnemu turističnemu tržišču.

Lokalni vodja ÖVP-ja Kurt Kranabether pravi, da so se oblačilne navade muslimanskih turistk celo rahlo sprostile - številne, ki so pred petimi leti še nosile tančico, ki jim je zakrivala cel obraz, zdaj nosijo le še ruto. "Protiislamska retorika tu ni prisotna," trdi Kranabether. "To je bolj vroča tema v večjih mestih, ki se morajo spopadati z navalom prosilcev za azil."