Število arabskih prišlekov se poveča zlasti v poletnih mesecih, ko je v zalivskih državah vročina nevzdržna. Foto: Reuters
Število arabskih prišlekov se poveča zlasti v poletnih mesecih, ko je v zalivskih državah vročina nevzdržna. Foto: Reuters
Število arabskih obiskovalcev se je v primerjavi z lani povečalo za 100 odstotkov. Foto: Reuters
Prišleki iz zalivskih držav so navdušeni nad nizkimi cenami nepremičnin, čeprav se nekateri pritožujejo nad preostro zakonodajo. Foto: Reuters
Nekatere Bošnjake moti vse večja prisotnost strogih muslimanskih oblačil. Foto: Reuters
Turisti med uživanjem v planinah v BiH-u. Foto: Reuters


Arabci so gorato Bosno, kjer muslimani predstavljajo polovico prebivalstva, odkrili po arabski pomladi, ki je destabilizirala številne tradicionalne dopustniške cilje, kot so Libija, Tunizija in Egipt.

BiH se je kot vroča turistična država med premožnimi Arabci iz Zaliva še okrepil z neposrednimi letalskimi povezavami, novimi letovišči in odpravo vizumskih omejitev, poroča Reuters.

Nepremičninski agenti in lokalna mala podjetja ta novi val gospodarskega razcveta pozdravljajo, a prav vsi nad njim niso navdušeni. V sekularni državi, kjer številni muslimani pijejo alkohol in nosijo evropska oblačila, nekateri z zaskrbljenostjo spremljajo prihod savdskega trgovskega centra, kjer je alkohol prepovedan, prav tako so skeptični do burk in tradicionalnih muslimanskih oblačil.

"Ljudje z Bližnjega vzhoda prihajajo sem zaradi narave, ugodnega vremena ter poceni nepremičnin in drugih dobrin," razlaga 28-letni Sanusi, ki dela v Kuvajtu v medijski industriji. "Številni muslimani menijo, da je BiH dober kraj zanje, menijo, da so s svojimi ljudmi, tu se počutijo udobno." Lani odprt kompleks, v katerem je Sanusijeva družina kupila stanovanje, je zgradil kuvajtski vlagatelj, naseljujejo pa ga večinoma dopustniki iz zalivskih držav.

Stoodstotna rast
Po podatkih sarajevske turistične zbornice se je število obiskovalcev iz Združenih arabskih emiratov samo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povzpelo na 13.000, kar je za 100 odstotkov več kot lani, ko so jih v celem letu našteli 7.265. Leta 2010 jih je bilo iz Emiratov zgolj 65.

Uradni podatki, koliko nepremičnin je v lasti kupcev iz ZAE-ja, so zaradi razdrobljenega vladnega sistema težko dosegljivi v celoti, neuradno pa se ocenjuje, da BiH letno obišče od 50.000 do 60.000 arabskih turistov, od katerih jih četrtina kupi nepremičnino. Bogati kupci so za bosansko gospodarstvo, ki si še vedno ni zares opomoglo po vojnah v 90. letih, nedvomno dobrodošli, a številni lokalni muslimani, ki molijo zgolj v mošejah ali doma, so bili šokirani, ko je lani v priljubljenem letovišču skupina arabskih moških v tradicionalnih haljah molila na prostem.

Spet drugi so nejevoljni zaradi zgoraj omenjenega nakupovalnega središča, zgrajenega s savdskimi sredstvi, kjer ne strežejo ne svinjine ne alkohola. "Nisem srečna, da prihajajo. Skrbi me, kakšen vpliv imajo lahko na naše otroke, če tu ostanejo," pravi Amina, muslimanka iz Sarajeva, ki dela kot lekarnarica.

Delikatno ravnotežje
Številni Bošnjaki se še dobro spominjajo arabskih borcev, ki so prišli v BiH med vojno (1992-1995), da bi se z bošnjaškimi muslimani bojevali proti Srbom in Hrvatom, s seboj pa prinesli strožjo obliko islama, ki je v poznejših letih pritegnil kar nekaj sledilcev, od katerih se nekateri zdaj v Siriji in Iraku bojujejo v vrstah skrajne Islamske države. Ob koncu vojne so nekatere restavracije in kavarne v starem delu Sarajeva prenehale streči alkohol in svinjino, domačini pa opažajo, da se ta težnja zdaj širi.

Esad Duraković, profesor arabskih študij na sarajevski univerzi, je v uvodniku za novičarski portal Depo zapisal, da bi kupovanje nepremičnin zalivskih obiskovalcev lahko porušilo občutljivo versko ravnotežje v BiH-u. "Tu ne gre za turiste, ki pridejo in grejo, ampak za tiste, ki tu ostanejo za stalno. Med nekaterimi bosanskimi Srbi bi to lahko podžgalo željo po odcepitvi, saj si ne bodo želeli živeti v 'Muslimstanu'," razlaga.

Turistične in nepremičninske agencije tovrstne skrbi zavračajo, češ da bi država morala pozdraviti tuji kapital, s katerim bi pomagali gospodarstvu spet na noge, arabski obiskovalci pa da tako ali tako ostajajo v BiH-u samo poleti, ko je pri njih prevroče. "Res se sprašujem, zakaj je toliko ljudi skeptičnih do arabskih naložb, namesto da bi se z njimi raje finančno okoristili. To se mi zdi res žalostno," pravi Abdelal Mustafa iz savdske potovalne agencije HR Holidays, kjer si želijo, da bi BiH razrahljal zakonodajo, da bi s tem privabil še več obiskovalcev in vlagateljev.

"Zakonodaja blokira veliko denarja," pravi Tarik Burjak, izvršni direktor kuvajtske nepremičninske agencije Kuwaiti Rawasi, ki ob vznožju gore Igman blizu Sarajeva gradi 25 milijonov evrov vreden stanovanjski kompleks z 246 stanovanjskimi enotami.