Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi je po eni najbolj tragičnih nesreč na Tržiškem povedal, da natančna analiza dogodka še ni opravljena, zato težko reče, kaj je šlo narobe, jasno pa je, da sta se sprožila dva plazova, saj so nastale klože – zbite, trde plošče snega, do katerih pride tudi zaradi močnega vetra, na katerega na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo že dalj časa.

Sorodna novica Planinec in dva gorska reševalca niso več v smrtni nevarnosti

"Razmere so zelo nevarne, na to ves čas opozarjamo in takšnih nesreč tudi najizkušenejši ne moremo predvideti, zato vsem odsvetujemo obisk visokogorja. Z alpinističnega vidika so sicer razmere odlične, ko sneg škripa pod nogami, vendar pa so zaradi klož, gre za zbit in trd sneg, ki se poruši že ob majhni obremenitvi, zelo nepredvidljive in nevarne," je opozoril Šerkezi.

Spomnil je, da je Agencija RS za okolje (Arso) razglasila tretjo stopnjo nevarnosti zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov. "Ta stopnja se bo še nekaj časa obdržala, ker so temperature v hribih nizke, veter pa je močan in bo še nekaj časa tak," je dodal Šerkezi, ki ljudem priporoča, naj se namesto za visokogorje odločijo za obisk nižjeležečih območij, kjer ni snega.

V gore ne hodite sami
V planinski šoli sicer planince učijo različnih postopkov, kako se rešiti v primeru plazu, med drugim tudi plavalne gibe, s katerimi se lahko obdržijo na površju. Priporočajo, da imajo planinci s sabo tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, sonda in lopata, vključno s plazovnim nahrbtnikom.

"Vendar je vse to le za najslabši scenarij. Najbolje je, da se mu izognemo. Možnosti preživetja so majhne, predvsem, če smo sami. Najbolj ključnih je prvih 15 minut po zasutju, takrat ima človek največ možnosti za preživetje, seveda, če same mehanske poškodbe niso prehude. Zato govorimo, da v gore ne hodimo sami. Rešil nas bo namreč prijatelj, če bo ostal zunaj in bo imel vso potrebno opremo," je dodal Šerkezi.