Državljani 28 članic Evropske unije so v glavnem zadovoljni s kakovostjo življenja, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki so jih objavili ob mednarodnem dnevu sreče.

Pri analizi je Eurostat glede na to, da višina bruto domačega proizvoda ne pove vsega, upošteval več dejavnikov, med drugim pričakovano življenjsko starost, osip v šolah, preživljanje prostega časa, gospodarsko varnost, temeljne pravice in drugo, so sporočili iz Bruslja.

Na lestvici od 1 (zelo nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) so državljani EU-ja v povprečju zadovoljstvo s kakovostjo življenja ocenili s 7,1. Najbolj zadovoljni so na Danskem (8,4), najmanj v Bolgariji (5,5).

Slovenija v zlati sredini
Najbolj zadovoljni so v skandinavskih državah, pa tudi v Luksemburgu, na Nizozemskem in v Avstriji (7,7), manj pa na vzhodu, v zadolženi Grčiji (6,2), baltskih državah. Ob Bolgariji so samo še na Madžarskem izmerili oceno pod 6. Slovenija se z oceno 7 uvršča v zlato sredino.

Na zadovoljstvo vpliva tudi dohodek, a tudi drugi demografski in socialnogospodarski dejavniki, kot so starost, izobrazba, tip gospodinjstva in zaposlenost.

Statistike kažejo, da so ljudje srednjih let manj zadovoljni s kakovostjo življenja kot mladi in stari - razen v vzhodnoevropskih državah.

Izobrazba pozitivno vpliva na zadovoljstvo z življenjem kot tudi življenje v paru z ali brez otrok. Podatki kažejo, da so ljudje z nižjo izobrazbo manj zadovoljni z življenjem - povprečno zadovoljstvo ocenjujejo s 6,8, tisti z visoko in višjo pa s 7,5, piše EurActiv.

V enočlanskih gospodinjstvih so zadovoljstvo z življenjem v poprečju ocenili s 6,9, pari s 7,4, samohranilci pa s 6,3.

Najmanj so, sicer pričakovano, zadovoljni s svojim življenjem brezposelni ali nesposobni za delo.

Sreča in blaginja za vse - utopija?
Generalna skupščina Združenih narodov je 20. marec, ki je letos tudi prvi spomladanski dan, pred tremi leti razglasila za mednarodni dan sreče. S tem dnevom želijo Združeni narodi povečati zavedanje o pomenu sreče in blaginje kot univerzalnih ciljev vseh ljudi in pomenu njunega upoštevanja tudi v javni politiki držav.

Ob mednarodnem dnevu je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun izpostavil, da potrebuje svet novo gospodarsko paradigmo, ki priznava enakopravnost treh stebrov trajnostnega razvoja. "Socialna, gospodarska in okoljska blaginja so neločljive. Skupaj določajo bruto globalno srečo," je dejal na srečanju v GS-ju ZN-a, piše na spletni strani ZN-a.

Srečanje so pripravili na pobudo Butana, ki od začetka 70. let prejšnjega stoletja priznava nadvlado nacionalne sreče nad nacionalnim prihodkom. Država od takrat pri skrbi za nacionalno blaginjo sledi ciljem bruto nacionalne sreče, in ne več bruto nacionalnega dohodka.