Veter je pred dnevi pihal z močjo 130 kilometrov na uro, zato sta dva štirimetrska stolpa podlegla njegovi moči. Štirje še višji minareti, ki obkrožajo glavno stavbo, so ostali nedotaknjeni.

Tadž Mahal je brez dvoma največja znamenitost Indije in ena najprepoznavnejših zgradb na svetu. Mavzolej iz 17. stoletja vsak dan obišče okoli 12.000 ljudi. Eden izmed minaretov, ki je padel na tla, je stal nad "kraljevskimi vrati", pri katerih se pogosto zbirajo turisti, saj se pri njih odpira odličen pogled na znamenitost, piše BBC.

Oblasti so sporočile, da so že stekla obnovitvena dela.

Spomenik nesmrtni ljubezni
Tadž Mahal je v 17. letu zgradil šah Džahan za svojo tretjo ženo, perzijsko princeso Mumtaz Mahal, ki je umrla med porodom. Gradnja je trajala 17 let, mavzolej pa je bil dokončan leta 1648. Leta 1983 je bil Tadž Mahal vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine kot "dragulj islamske arhitekture in kot zelo občudovan spomenik svetovne dediščine". Vsako leto mavzolej z okoliškimi vrtovi obišče najmanj sedem milijonov obiskovalcev, indijsko ministrstvo za turizem pa ga opisuje kot "ponos Indije".

Arheologi pa opozarjajo, da se stavbi zaradi hudega onesnaževanja in cenenih popravil ne piše nič dobrega. Od blizu je opaziti, da je nekdaj popolnoma bel marmor zamazan z rumeno-oranžnimi madeži, nekatere kamnite plošče so prepredene z majhnimi luknjami, na nekaj mestih odpada pročelje, na katerem se najde tudi kakšen grafit. Tudi delo restavratorjev je bilo včasih opazno površno – luknje so ponekod napolnili s cementu podobnim materialom drugačne barve, kot je prvotna, spet na drugem mestu pa je nekdo stopil v svež cement in pustil odtis v obliki čevlja. Česar ni uničilo vreme ali "zašuštral" človek, je načelo onesnaženje. Petsto metrov okoli Tadž Mahala je že prepovedana uporaba motornih vozil, da bi se zmanjšalo onesnaženje zraka.