Švici, Avstriji in Nemčiji med prvimi desetimi državami sledijo Francija, Kanada, Španija, Švedska, ZDA, Avstralija in Singapur. Največji skok v primerjavi z lanskim letom sta med omenjenimi državami dosegla Francija, ki se je z desetega povzpela na četrto mesto, in Singapur, ki je s 16. prišel na 10. mesto. Največ mest je med prvimi desetimi državami v primerjavi z letom 2008 izgubila Avstralija, ki je s četrtega padla na deveto mesto.
Med 133 državami, ki so se uvrstile na lestvico, je turistično najmanj konkurenčna država Čad, družbo pa ji delajo še Lesoto, Burundi, Slonokoščena obala, Bangladeš, Nigerija, Mavretanija, Burkina Faso, Kamerun in Mozambik.
Med drugimi najpomembnejšimi svetovnimi turističnimi destinacijami je Velika Britanija zasedla 11. mesto, Grčija 24. mesto, Italija 28. mesto, Brazilija 45. mesto, Kitajska 47. mesto, Mehika 51. mesto, Južnoafriška republika 61. mesto, Indija 62. mesto in Egipt 64. mesto.
Slovenija na 35., Hrvaška na 34. mestu
Slovenija se je uvrstila na 35. mesto, izmed članic Evropske unije pa je za seboj pustila Madžarsko na 38. mestu, Slovaško na 46. mestu, Latvijo na 48. mestu, Litvo na 49. mestu, Bolgarijo na 50. mestu, Poljsko na 58. mestu in Romunijo na 66. mestu. Hrvaška je zasedla 34. mesto in se tako uvrstila tik pred Slovenijo.
Naša južna soseda se je na račun velikega števila nastanitvenih zmogljivosti in visokega deleža turizma v bruto domačem proizvodu najbolje odrezala po merilih turistične infrastrukture in naklonjenosti turizmu in potovanjem. Najslabše ocene je Hrvaška dobila za regulatorni okvir, kakovost letalske infrastrukture in kakovost ter usposobljenost turističnega osebja.
Indeks sestavljen iz 14 meril Indeks turistične konkurenčnosti WEF sestavlja 14 meril, ki so razvrščena v tri podindkekse oz. kategorije. Podindeks regulatornega okvira sestavljajo merila pravila in regulativa, okolijska vzdržnost, varnost, zdravje in higiena ter prednostna vloga turističnega sektorja v državi.
Podindeks poslovnega okolja in infrastrukture sestavljajo kakovost oz. razpoložljivost letalske infrastrukture, infrastrukture za kopenski promet, turistične infrastrukture, informacijske in telekomunikacijske infrastrukture (IKT) ter cenovna konkurenčnost turizma. Podindeks človeških, naravnih in kulturnih virov pa sestavljajo kakovost človeških virov (izobraževanje in usposabljanje za turizem ter razpoložljivost usposobljene delovne sile), naklonjenost turizmu in potovanjem, naravni viri ter kulturni viri.
B. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje