To tematiko je treba nasloviti tudi zato, ker se je v času pandemije covida-19 raba plastike za enkratno uporabo izjemno povečala, so v vabilu na dogodek zapisali na STO-ju.

Jožica Peljhan iz Infrastrukture Bled je predstavila prizadevanja za družbo brez odpadkov oz. zero waste v tem turističnem biseru. Bled in Gorje sta namreč postali prvi certificirani občini zero waste pri nas. "Zero waste ni utopija, lahko je realnost," je prepričana Peljhan.

Občina Bled ima več turističnih postelj kot prebivalcev, je spomnila govornica. To predstavlja svojevrsten izziv, pa tudi priložnost. Podčrtala je prizadevanja za primerno ločevanje odpadkov in ponovno uporabo, tudi ustrezno zasnovo izdelkov za možnost recikliranja.

"Najboljši odpadek pa je tisti, ki sploh ne nastane," je podčrtala. Veliko pozornosti mora zato veljati osveščanju ljudi, naj ne kupujejo, česar ne potrebujejo, poseben poudarek velja tudi osveščanju turistov. "Uvedli smo tudi sistem 'plačaj, koliko zavržeš', ter povečali nadzor nad ločevanjem odpadkov."

"Odpadki so ogledalo naše ravnodušnosti in nesposobnosti ponovne uporabe virov," je prepričana Peljhan. "V Infrastrukturi Bled menimo, da si okolja ne smemo več podrejati, ampak moramo začeti sodelovati z njim. Lahko imamo razvoj v sozvočju z naravo."

Na okrogli mizi so v popoldanskem delu dogodka govorniki razpravljali o zmanjševanju plastičnih odpadkov v gostinstvu in turizmu. "Izločanje plastike iz restavracij ni bav-bav," je ocenil kuharski mojster iz Restavracije Grič ter ambasador zaveze za Manj plastike, več trajnosti Luka Košir. Po njegovem je pomemben dogovor z dobavitelji glede načina dobave. Na drugi strani denimo plastični lončki in kozarci v kakovostnih restavracijah po njegovem že tako nimajo kaj iskati.

Da pri zagotavljanju plastični alternativne embalaže pogreša še kakšnega resnega ponudnika, je dejal Dejan Mastnak s posestva Tri lučke. Sicer pa je izpostavil upoštevanje stroškov na vseh straneh – morda je okolju prijaznejša nabava dražja, vendar se lahko na drugi strani zmanjšajo stroški odvoza odpadkov, je navedel primer.

Ksenija Kragl iz Centra za podjetništvo in turizem Krško pa je med drugim spomnila na pomen zmanjševanja odpadkov na kulinaričnih dogodkih. Po njenih besedah se gostinski in turistični ponudniki pomena zelenega ravnanja večinoma že dobro zavedajo, več dela pa je še pri osveščanju gostov. Pri tem je posvarila, da lahko pretiravanje z opozorili včasih naleti tudi na negativen učinek.

Prejemniki znaka Slovenia Green so ...
Na zelenem dnevu vsako leto podelijo priznanja novim dobitnikom znaka Slovenia Green. V zeleno shemo slovenskega turizma je doslej vstopilo 58 destinacij, ki obsegajo 77 občin. Tri destinacije so znak letos prejele prvič, in sicer Krško zlatega ter Šmarje pri Jelšah in Murska Sobota bronastega.

Štiri destinacije nosijo najvišje priznanje, platinasto. Prvi se je s tem znakom ponašal Bohinj, ki pa so se mu pridružile še destinacije Ljubljana, Laško ter Čatež in Brežice.

Na slovenske zelene destinacije sicer odpade več kot 90 odstotkov vseh turističnih prihodov v državi.

Zelena shema ob destinacijah združuje še ponudnike nastanitev, naravne parke, turistične agencije, turistične znamenitosti, restavracije in plaže.

V. d. direktorice STO-ja Ilona Stermecki je pozdravila 56 letošnjih novih nosilcev Slovenia Green, ob tem pa poudarila, da so slovenska trajnostna prizadevanja vse bolj prepoznana tudi v tujini. Med drugim je deležnike, ki se še niso pridružili zavezi za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma, pozvala, naj to storijo.