Štirimesečno potepanje po Jugovzhodni Aziji. Potepanje, ko si želiš, da bi minuta trajala celo večnost. Ko se zaveš, da je človek lahko srečen. Ko te vsak dan znova z nasmehom presenetijo ljudje, ki nimajo nič, a obenem vse. Vse, kar človek potrebuje za preživetje in polno življenje.

Lao-lao za dobrodošlico
"Zimska" pravljica je svoj vrhunec dobila februarja, ko je ladjica po Mekongu iz Huaj Šjanga (Tajska) zaplula proti Luangu Prabangu (Laos). Slikovita dvodnevna vožnja je prva začela odkrivati čarobnost nepokvarjenega koščka sveta. Prvi stik z Laosom je bilo riževo žganje lao-lao. Dobrodošlica, ki je trajala cel mesec.

Tipično laoško je še pivo Lao, seveda izjemno poceni, na krožniku kraljuje riž, za zajtrk si turisti najraje privoščijo slastne francoske štručke, sveže sadne sokove, domačini te radi "začinijo" s čilijem, ob katerem se oči solzijo še en teden (preverjeno pomagajo banane), gostoljubni ljudje pa te znajo pogostiti tudi s (surovim) mesom in pečeno bivoljo kožo. Za vse občutljive želodčke se hitro najde rešitev – lao-lao.
Ko te ulovi ribič ...
Iz Luang Prabanga, mesteca številnih templjev in slapov, se po zabavo odpraviš v žurerski Vang Vieng. Glavna atrakcija je spust z gumami po reki (za 3 evre). A, pozor! To ni vsakdanji spust. Že po nekaj metrih te ujame prvi "ribič", ki te z bambusovo palico potegne v tipični obrečni barček. Pivo Lao, ritmi reggaeja , "tarzanovski" spusti po vrveh ... Zabava traja do poznega popoldneva, ko se preseli v vse bolj turistične barčke. Burgerji, pice, Prijatelji, Simpsonovi so že našli pot v Laos. Pristnejše postane šele okrog 23. ure, ko se klapa zbere okrog ognja in strne vtise novih doživetij.
Med mavričnimi ljudmi
Po nekaj dneh zabave se prileže počitek. Natovorjen tuk-tuk je poln idej. Zapelje te v vasico tisočerih izpolnjenih želja. Tadlo. Hišice na kolih, otroci, ki se še vedno znajo igrati brez računalnikov, domačije med piščanci, divjimi svinjami, stojnice z domače pečenimi piškotki, pomirjujoči tolmuni, čas za dobro knjigo, pa tudi za angleško-laoški slovarček ...
Uresničene sanje – 4.000 otočkov
Nič ni lepšega kot potepanje po pravljični deželi končati na sanjski način. Na meji s Kambodžo te pozdravi 4.000 otočkov. Najbolj poznana sta Don Det in Don Khon. Bambusovi bungalovčki z obvezno visečo mrežo, nepozabni sončni vzhodi in zahodi, opazovanje rečnih delfinov, plavanje z vodnimi bivoli in obvezni večeri s kitaro ob ognju. Ja, želiš si, da bi se čas ustavil za vedno ...

Sara Oblak

V galeriji spodaj si oglejte še fotografske utrinke s potovanja: