Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pripravah na prečkanje Grenlandije sem se najbolj veselil obiska postaje DYE 2. Gre za eno od sedmih radarskih postaj, ki so jih Američani na tem širšem območju postavili v času hladne vojne.
Strah me je bilo le, da bi se zdravstvene težave stopnjevale, saj take zadeve navadno terjajo evakuacijo, je po vrnitvi z odprave čez Grenlandijo priznal Robert Ferlič. Z izjemo končne evakuacije niso naleteli na nič nepričakovanega, je še dodal.
40 kilometrov pred ciljem se je zapletlo. Zelo hladen maj je imel za posledico za ta čas neobičajen veter, imenovan piteraq, ki je vsem odpravam, ki smo bile ta čas na grenlandskem ledeniku, prekrižal načrte. A pojdimo po vrsti.
Po nekaj dneh čudovitega vremena – bilo je sončno, a zelo, zelo mrzlo – smo dosegli vrh ledenika. Da smo na vrhu, smo vedeli le po GPS-koordinatah, sicer je tu vse videti ravno. Zdaj se počasi (ampak res počasi!) spuščamo, čeprav tega ne občutimo.
V dneh po evakuaciji je šlo vse skoraj gladko. Smučali smo po soncu, brez kakšnega oblačka. Premagali smo po 20, 21 kilometrov na dan in tako uspešno dosegli prvi veliki mejnik, postajo DYE 2.
Po dveh dneh hoje smo prispeli do ledenika in zamenjali dereze za smuči. Pravo olajšanje je bilo smučati po snegu tik ob ogromni vodni luknji, imenovani "moulin", pred prehodom v neskončno belino. A vse žal ni šlo po načrtih.
Po zaključenem pakiranju smo se s štirikolesniki pripeljali po kamniti cesti do roba ledenika, kjer je za turiste končna točka, za nas pa začetna.
Pa se je začelo. Vzleteli smo iz sončnega in neobičajno toplega Københavna, kjer je bilo ob 9. uri že 15 stopinj, in čez štiri ure in pol pristali v Kangerlussuaqu, ki je imelo nenavadno nizko temperaturo za to obdobje, –6 st. Celzija.
V pripravah na prečenje grenlandskega ledenika je Robert Ferlič vrsto dni preživel v gozdu, kjer je vlekel avtomobilske gume. "To je najboljši trening," je jasen, priznava pa, da je marsikdo ob pogledu nanj dvignil obrvi, po pojasnilu pa mu zaželel srečo.
Grenlandija, največji otok na svetu, ki ni celina, že od nekdaj buri domišljijo ljudi. Večji del avtonomne države, ki je del Kraljevine Danske, prekriva led, vendar se ta v zadnjem obdobju krči z največjo hitrostjo v zadnjih 12.000 letih.
Dolgoletna želja je bila, da bi raziskoval polarne kraje, podvig pa bom izkoristil tudi za nabiranje vzorcev snega in ledu v znanstvene namene, pravi Robert Ferlič, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki se maja odpravlja na prav posebno avanturo.
Oceani, ki so vase shranili daleč največ presežne toplote, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa ne napoveduje prav ničesar dobrega.
Znanstveniki so ocenili, da je grenlandski ledeni pokrov v štirih desetletjih zaradi izginjanja ledenikov izgubil 5091 kvadratnih kilometrov površine. Nova raziskava kaže, da bo imelo tajanje ledenikov velik vpliv na morski tok, ki Evropi prinaša toploto.
Neveljaven email naslov
