Za zimsko udejstvovanje v gorah je najprej treba biti suveren pri poletnem obisku gora, potem pa se premišljeno, postopno in odgovorno lotevati zimskih vzponov, so pred začetkom zimske planinske sezone opozorili na Planinski zvezi Slovenije. Novinarska konferenca na Krvavcu je potekala v pravih zimskih razmerah, saj je na meglenem Krvavcu snežilo.

Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zelo raznolike snežne razmere, skrite markacije oz. težave z orientacijo, kompleksnejše sprejemanje ustreznih odločitev zaradi spremenljivosti snežno-lednih razmer, plazovna (ne)varnost, pogosto tudi močen veter in megla, zaprte planinske koče v visokogorju, pa tudi daljši dostopi zaradi zaprtosti cest in težje gibanje zaradi snega, so zimske izzive strnili na PZS-ju.

"Pozimi v gore premišljeno, postopno in odgovorno! Izberite ture, ki ste jim psihofizično kos, s popolno ustrezno opremo, ki jo znate uporabljati. Potrebujete dovolj izkušenj in kilometrine, ki ste jih postopoma skozi leta pridobivali na lažjih turah. Ture se lotite celostno, od ideje in priprave do same izvedbe, saj se tura konča z varno vrnitvijo vseh udeležencev domov. Nič ni narobe, če se v situaciji, ki zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin ni varna, obrnemo in vrnemo v dolino ali si že v osnovi izberemo drug cilj, ki je v danih razmerah primernejši in varnejši," je dejal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu.

Predsednik Planinskega društva Kamnik in alpinistični inštruktor Marko Petek je ob tem opozoril na dobro poznavanje opreme, "da je brezhibna in jo znamo pravilno uporabljati, hkrati pa jo izberemo glede na turo, saj za različno zahtevne ture potrebujemo prilagojeno opremo". Še posebej je poudaril, naj pazljivost velja pri pripravi opreme za visokogorje. "Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, obvezno tudi rokavice, na glavi pa čelado. Za obisk visokogorja potrebujemo tudi plazovni trojček, torej plazovno žolno, sondo in lopato – morda celo četverček, trojček skupaj s plazovnim nahrbtnikom –, ki nam pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu."

Seveda je pomembno, da smo tudi primerno obuti in oblečeni, da imamo oblačila, ki nas ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago, pa tudi soncem, saj je v gorah močno, ne smemo pa pozabiti tudi na rezervna oblačila, zadostno hrano in pijačo, pa tudi zemljevid, čelno svetilko in telefon s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alufolijo ali veliko vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

Derezice so primerne samo za položnejši teren

Petek je ob tem opozoril na vse pogostejšo neprimerno uporabo t. i. derezic oz. verig, ki so primerne za položnejši teren, na strmejšem pobočju pa obstaja tveganje, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene le z elastiko. Za strmejši teren so zato primernejše ustrezne dereze, ki se fiksno namestijo na primeren zimski čevelj. Pomembna je tudi odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo, opozarja inštruktor.

Pozimi je v gorah vse več obiskovalcev, dobra priprava na turo pa je ključna za zadovoljen in varen obisk. "Z dobro pripravo se lahko premišljeno lotimo ture in celovito preučimo različne dejavnike, ki vplivajo na varnejšo izvedbo ture. To so ustrezna psihofizična pripravljenost, zadostna usposobljenost in izkušenost udeležencev ture. Poleg tega še priprava ustrezne opreme, preučitev razmer in vremena, preučitev vodniške literature in spleta, pri čemer moramo imeti v mislih, kolikšna je zanesljivost virov. Sem spadajo še predvidene časovnice, taktika ture, načrtovana izvedba, preučitev potencialnih nevarnosti in logistika ter vse drugo, kar vpliva na varnejšo izvedbo ture," je poudaril podpredsednik PZS-ja in gorski vodnik Miha Habjan.

V pomoč pri dobrih pripravah na zimske vzpone so lahko planinska društva, v okviru PZS-ja jih deluje več kot 300, številna med njimi pa pripravljajo različna izobraževanja in organizirane planinske pohode.