Gre za osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, po katerem so prepoved vožnje v naravnem okolju dobili tudi gorski kolesarji.

Židan: "Treba je uskladiti interese"
Po burnem odzivu je minister za kmetijstvo Dejan Židan že obljubil, da bodo kolesarje iz zakona izvzeli in pripravili novo uredbo, ki vožnje kolesarjev v naravnem okolju ne bo več prepovedovala, temveč urejala. "Kolesarji so se v osnutku znašli po nerodnosti. Tega v zakonu ne bo, želimo pa priti do nove uredbe, a pri tem je treba upoštevati različne interese. Je legitimen interes lastnikov zemljišč, ki jih hočejo varovati, je interes kolesarjev, ki želijo razvijati to športno, zdravo dejavnost in je tudi interes turističnega gospodarstva, ki prav tako popolnoma legitimno želi imeti turiste v Sloveniji," pojasnjuje Židan.

Nova uredba za kolesarje v letu dni
Upa, da bo skupina, ki naj bi jo ustanovili, pregledala dobre prakse v tujini in čim prej našla kompromis: "Želim si, da bi nekje v roku leta dni – mogoče prej, mogoče pa tudi pozneje – te interese uskladili in prišli do uredbe o urejanju." Do takrat bo veljala Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995. Kolesarji so realni: "Verjetno stvari na koncu ne bodo idealne, ampak jaz verjamem, da je v Sloveniji na 20.000 kvadratnih kilometrov prostor za vse. Za kmete, lovce, naravovarstvenike in kolesarje. Navsezadnje so pogosto vsi ti združeni v istih osebah," pravi Peter Zajc iz RRA Koroška.

Kolesarji za, (nekateri) kmetje proti
Medtem ko so kolesarji pobudo ministra pozdravili, pa imajo nekateri lastniki zemljišč s kolesarji slabe izkušnje. "Predvsem me motijo tisti, ki se ne držijo poti in cest. Vzamejo si pravico, da svojo rekreacijo lahko izvajajo povsod. Znaka, da je prehod čez travnik prepovedan, ne upoštevajo, pade tudi kakšna kletvica," pravi Jernej Figelj, ki je podedoval 60 hektarjev veliko kmetijo na obrobju Goriških brd. Raziskavam, da kolesar ne naredi prav veliko škode, ne verjame: "Zaradi njih je nastala čez travnik nova pot. Travnik je posebne botanične vrednosti, meni pa ob poteh rasejo tujerodne rastlinske vrste – zaradi pohodnikov in kolesarjev." Pravi, da dostop do koče na Koradi že obstaja in da ne razume, zakaj si morajo utirati nove poti in jih brez njegovega dovoljenja celo predstavljati na spletu in v knjigah.

Družbeni, ne naravovarstveni konflikt
"Ne gre za naravovarstveni konflikt, kot ga nekateri želijo predstaviti, temveč za konflikt uporabnikov prostora," meni Matej Obu, predsednik Kolesarske mreže Slovenije. "Zavedamo se, da moramo ščititi naravo, mislim pa, da imamo ravno tako domovinsko pravico na tem prostoru, seveda pa – po pameti," še dodaja. Upa, da bo prišlo do dogovora, razumnega za vse vpletene. In kje bi radi vozili? "Kot gorski kolesar bi si želel, da bi bilo dovoljeno skoraj povsod in eksplicitno prepovedano le na manjših območji, ampak mislim, da je to iluzorno pričakovati. Seveda po drugi strani dejstvo, da bi bilo vsepovsod prepovedano in dovoljeno samo na nekih področjih, je pa tudi čisti nesmisel."

Obu: Kazni naj bodo visoke
Obu si želi, da nova zakonodaja ne bi tako omejevala, ampak bolj urejala. »Absolutno sem za to – moje osebno mnenje – da bi ostalo sankcioniranje v teh okvirih, kot je bilo predlagano v osnutku (namesto 41,73 evrov 100 do 2000 evrov na posameznika, op. a.), ker samo na ta način bomo omejili tiste v naših vrstah – treba je govoriti tudi o takih, – ki imajo težavo z upoštevanjem določenih pravil,« še pravi Obu. Pri tem opozarja, da mora biti nadzor profesionaliziran. Če bi nadzor in sankcioniranje prevzeli prostovoljci (kot so te dni predlagali planinci, lovci, ribiči in taborniki), bi zadeva lahko hitro ušla iz rok.

Kolesarji: Iz rok turizmu polzi zaslužek
Medtem pa turizmu iz rok polzi zaslužek. V Posočju so, denimo, kolesarji lani ustvarili desetino vseh prenočitev. "To pomeni približno 10.000 prenočitev na sezono v Posočju, ampak s primerno zakonodajo, promocijo in dogodki lahko to številko prav hitro dvignemo," razlaga Peter Dakskobler iz RDO Smaragdna pot. Ključni trgi med kolesarji so Nemčija, Avstrija, Švica in druge: "Če samo pomislimo na to, da je v Nemčiji nekje med 7 in 8 milijonov gorskih kolesarjev, potem mislim, da vsi vemo, kje se v tem trenutku nahajamo in kakšno priložnost izgubljamo. In kolesarji ne pridejo s sendvičem v nahrbtniku," pravi Maja Zupan iz RDO Gorenjska.