"Ukrepi slovenske vlade so v zadnjih dneh usmerjeni v to, da sproščajo omejitve, med drugim tudi prehod čez mejo. To je lahko varljivo, saj se lahko neutemeljeno približamo ideji, da bomo šli nekam drugam, kjer ne bo treba upoštevati omejitev in ukrepov, ki smo jih navajeni doma," je tik pred prihajajočimi prazniki, ko sta cilj in ambicija prenekaterih Slovencev, da se bodo odpravili čez mejo v sosednjo Hrvaško, poudaril vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Glede na to, da položaj v svetu kaže na to, da bodo zaostrene razmere zaradi novega koronavirusa trajale še kar nekaj časa, je treba to, kar nam omogoča vladno sproščanje, "razumeti z zrnom soli".

Hrvaška – država, ki je trenutno v težkem položaju glede covida-19

Pri tem opozarja, da v nekaterih delih Hrvaške zaradi poslabšanja razmer glede covida-19 trenutno veljajo strožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Trenutno se je namreč hrvaški zdravstveni sistem znašel pred velikimi preizkušnjami, kar se odraža tudi v tistih delih države, ki so glavni cilj potencialnih slovenskih turistov – v nasprotju z Istrsko županijo so to mesta Šibenik, Split in tudi Zagreb. "To je pomembno upoštevati, ko se tja odpravimo in pričakujemo, da nas bodo tam pričakale idilične, skoraj že poletne dopustniške razmere. Hrvaški položaj zdaj opredeljuje tudi to, da so morali številne že odprte turistične zmogljivosti zapreti ali omejiti dostop do njih."

Če smo tam več kot 48 ur oz. v primeru lastnikov nepremičnin in plovil več kot 72 ur, je povsem "realen stik z njihovimi zdravstvenimi kapacitetami, ki so trenutno pod velikimi bremeni", zato vsem svetuje, da se pred odhodom na pot dobro podučijo o razmerah, ki jih lahko tam pričakujejo.

Kaj pa druge sosednje države?

Zaostrene razmere so trenutno tudi na Madžarskem, kjer že dalj časa velja popolna zapora prehajanja meja. Strožje omejitve pa imajo tudi naše druge sosede. V primeru Italije velja, da moramo njihovi zdravstveni stroki sporočiti, kam natančneje se odpravljamo, in pričakovati, da nas ob vstopu v državo čaka petdnevna karantena. Izjema so le tranzitni potniki, ki potujejo prek italijanskih letališč v katere druge države. "Tisti, ki bi si zdaj želel privoščiti pet ali sedem mirnih dni na Siciliji ali kje drugje, bo slabo naletel, ker ga čaka karantenska obveznost. Avstrijci imajo tudi obvezno najavo, registracijo v elektronski obliki, ki se tudi dosledno nadzoruje," je ponazoril Šter.

Vsem tistim, ki se odpravljajo v Srbijo in se zanašajo na to, da za vstop vanjo zadostuje to, da je bila oseba cepljena ali je bolezen covid-19 prebolela, sporoča, da to ne bo dovolj. Vrata v Srbijo namreč odpira zgolj opravljen PCR-test.

"Usmeritev o odlogu nenujnih potovanj še vedno velja"

Za tiste, ki vstopajo v Sloveniji, je vlada v odloku jasno napisala, katera vsa cepiva so priznana in s kakšno časovno distanco morajo biti ta cepljenja dokazana, da lahko osebe vstopijo v državo – dodana cepiva so Sputnik, AstraZenece, ki se proizvaja v Indiji, in dve kitajski cepivi. "To je ugodno za tiste, ki Slovenijo obiščejo, za Slovence, ki potujejo v tujino, pa obstajajo določeni pogoji za prečkanje slovenske meje in vstop v tretjo državo. Ta dva mehanizma je treba upoštevati kumulativno – ko vstopim v tretjo državo, moram najprej vedeti, da bom lahko do tja prišel, in potem upoštevati tiste pogoje, ki jih država predpisuje, kar pa ni najbolj preprosto," izpostavlja Šter in dodaja, da je omenjenih situacij nešteto. Zato svetuje, da vsakdo, ki se odpravlja na kakšno pot, najprej premisli, ali je ta pot res nujna. "Še zmeraj velja naša usmeritev, da se nenujnih potovanj ne lotevamo, jih odložimo za pozneje."

Če pa vendarle presodimo, da je pot neodložljiva, pa Šter svetuje uporabo dveh zelo uporabnih spletnih naslovov. Prva je na strani slovenske policije, ki zelo točno in ažurno objavlja pogoje za prečkanje slovenske meje v eno in drugo stran, drugo pa je spletno središče zunanjega ministrstva, kjer so zbrane vse dostopne informacije za vsako državo na svetu. Tudi te informacije se dnevno posodabljajo.

Vodja konzularne službe pa je opozoril tudi na nedopustnost situacij, ko nekateri potniki ob prehodu meje prikrivajo okoliščine svojega potovanja. "Zelo slabo je, da rečemo, da gremo čez mejo zaradi medicinskega posega, v prtljažniku pa imamo dopustniško opremo, na zadnjem sedežu pa tri otroke, ki sprašujejo, kdaj se bodo šli lahko kopat. Še slabše pa je, če poskušamo svoja dokazila prilagoditi ali ponarediti. Tako ponarejeno oz. prilagojeno potrdilo o opravljenem testu vsekakor ne ostane neprikrito, to ni minorni prekršek, ampak kaznivo dejanje. S tem, ko kdor koli poskuša na ta način prečkati mejo, oteži delo nadzornih služb in usodo tistih, ki za njimi pridejo na isti mejni prehod, ker se potem kontrolni postopki zaostrijo, njihova intenzivnost se stopnjuje."