Kot pove Šorn, večina turistov prihaja iz tujine. Med pandemijo je število turistov zato močno upadlo, nekaj izpada pa je nadomestilo povečanje obiska domačih gostov. "Več kot 90 odstotkov je res zelo prijetnih. Mnogi med njimi na naših običajno dvodnevnih pohodih na Triglav sklenejo dolgotrajna prijateljstva. Seveda pa je kdaj med njimi tudi kdo, ob katerem se vprašam, ali mi je tega treba. A ti so res v manjšini," pove Šorn, tudi sam aktiven vodnik.

Najbolj ga navdušuje poštenost gostov, saj "v visokogorju ne poslujemo s plačilnimi karticami in zato moram včasih v kočah kaj založiti iz lastnega žepa. Tudi ko se kdo v zadnjem trenutku prijavi na turo, ga vzamemo s sabo po principu zaupanja, saj v gore ne jemljem davčne blagajne. Gostje te račune poravnajo pozneje in v vseh teh letih se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo ostal kaj dolžan." Doda še, da ima na dogodivščine s svojimi skupinami veliko lepih spominov, tudi snubitve je že doživel.

Razvijajoča se panoga

Obiskovanje gora z vodnikom se je kot uveljavljena turistična panoga začelo razvijati šele pred dobrim desetletjem. Čeprav ima Slovenija bogato gorniško in vodniško tradicijo, smo turistični potencial tega izročila začeli s pridom uveljavljati šele pred kratkim.

"Premalo dejavni smo bili tudi v združenju in do pred desetletjem se tovrstnih dejavnosti ni aktivno ponujalo gostom. Še pred petimi leti, če si je gost zaželel zimski vzpon na Triglav, so mu razložili, da to ni mogoče. Zdaj smo bolj aktivni mi, turizem je šel v pravo smer in tako tudi vodništvo doživlja vse večjo priljubljenost," o razlogih za počasen začetek razmišlja Šorn.

Največ turistov prihaja iz severnih dežel, Belgije, Nizozemske in Velike Britanije. Šorn je prepričan, da bi z bogato gorsko ponudbo lahko privabili tudi goste iz bolj goratih držav. "Imamo tudi slovenske goste. Ti se najpogosteje odločajo za triglavsko severno steno, pa kakšna zahtevnejša gorska prečenja ter zimski obisk gora in turno smuko," je še pojasnil Šorn.

Triglav kraljuje

Tudi med tujimi gosti je največ zanimanja za Triglav, nekateri pa se odločijo tudi za bolj priljubljene poti na Malo Mojstrovko, Prisojnik in Mangart. A Šorn je prepričan, da je treba več storiti pri prepoznavnosti drugih slovenskih gora, sploh zunaj Julijcev.

Cene za vodnike se gibljejo nekje od 200 evrov naprej, zahtevnejše poti pa seveda pomenijo tudi višjo ceno za vodnika. Vodniki poleg vodenja v hribe ponujajo tudi tečaje gibanja v feratah in turnega smučanja. Prav to dejavnost je letošnja kriza najbolj prizadela.

"Zelo prizadeti smo bili že v marcu, ko je na vrhuncu sezona turnega smučanja. Sledilo je zaprtje meja. A tudi ko so se meje vnovič odpirale, je bilo težav veliko. Sam sem junija izgubil že dogovorjene goste iz Belgije, Poljske in Nizozemske, ki so se zaradi vseh težav odločili za obisk Avstrije in Italije," pove Šorn, ki pa je vseeno optimističen. "Ko letos zazvoni telefon in dobim povpraševanje, ali je kratkoročno mogoče urediti obisk gore ali ferate, to po nekaj nadaljnjih klicih gre. Lani je bilo to nepredstavljivo, saj smo že maja naredili sezname za poletje. Obseg torej je manjši, a zdaj imamo vsaj spet delo."

V Sloveniji je sicer delujočih približno 70 vodnikov, od tega jih približno 30 deluje popolnoma profesionalno. Številni delujejo tudi po drugih evropskih državah, kjer je položaj s povpraševanjem podoben.