S pomočjo te se bo trajnostna gastronomija implementirala z Zeleno shemo slovenskega turizma. Lansiral pa se bo tudi nov trajnostni produkt "Wine and wellness".
Toda – stanje na terenu ni rožnato. Turizem je bil zaradi pandemije prizadet prvi in najgloblji in bo tudi zadnji, ki bo okreval. Marca bo minilo že skoraj eno leto, odkar traja pandemija z intervalnimi zapiranji, pri čemer so prav gostinci postali eden najranljivejših členov malega gospodarstva. V tem času se je močno natrgala lokalna veriga med kmeti in gostinci ter drugimi dobavitelji iz povezanih panog. Številni izmed njih konca pandemije ne bodo dočakali.
Skrb vzbujajoč upad zaposlenih v turizmu
Število novih brezposelnih na področju turizma in gastronomije skrb vzbujajoče raste. Po podatkih zavoda za zaposlovanje jih je bilo konec oktobra lanskega leta brezposelnih že 9.600. Konec leta se je številka povečala na dobrih 12.300 zaradi zaprtja v jesenskem delu. Upada število na novo registriranih podjetij z gostinstvom kot glavno dejavnostjo. Po podatkih Ajpesa se je v dejavnosti strežbe jedi in pijač lani zaprlo dobrih 1.300 podjetij, v dejavnosti nastanitve pa okoli 1.700. Pod črto – turizmu grozi do 30-odstotna brezposelnost.
Že pred covidno krizo so se v panogi ukvarjali s kadrovsko problematiko, zdaj je ta še izrazitejša, saj kadri v želji po preživetju odhajajo drugam in po odprtju jih bo težko (če sploh) vrniti na stara delovna mesta. Šole za gostinstvo in turizem opozarjajo, da imajo dijaki smeri gostinstva in strežbe izredno okrnjen pouk – kajti praksa na daljavo ne more nadomestiti praktičnega izvajanja pouka v živo.
Potem ko bo pandemija izzvenela, bo potrebna konkretna podpora malim ponudnikom. Še bolj se bodo morale spodbujati lokalna samooskrba, mreža kratkih dobavnih verig, lokalna gastronomska znamka in zelena trajnostna kuhinja.
Vez med kmetijstvom in turizmom se ne sme pretrgati. In gastronomija ima tu veliko vlogo.
Spodbujajmo lokalno
Naj spomnimo, da bodo gastronomski gostje v prihodnosti eni ključnih in najpomembnejših. Dobrojedci ali fudiji, kot jih tudi imenujemo, so gostje, ki si jih lahko samo želimo. Niso premožni, so pa zapravljivi. Radovedni. Zelo zeleni. In pogosto ljubitelji narave in mirnega okolja. Cenijo filozofijo strogo lokalnega. In v Slovenijo ne bodo hodili zato, da bi poskusili približek vina iz Burgundije, uniformirane turistične menije ali pa surovine z drugega konca sveta. Takšni gostje so željni pokušine lokalnih surovin. Radovedni so, kako se lahko ustvarja vrhunska kulinarika iz repe, skute, sardel, kolerabe, tepk in sliv. Ne pa iz mozambiških ali bretonskih jastogov in kaviarja.
Gastronomija je prodaja spominov. Turistični produkt je tisto, kar kupimo. Doživetje pa tisto, kar doživimo in si zapomnimo za vse življenje. Gastronomski turizem je ena najboljših stvari, ki se lahko zgodijo neki državi, destinaciji ali pa manjšemu kraju. In dobra hrana že dolgo ni le za lačne, ampak vedno bolj za radovedne, dejavne, razmišljujoče in zahtevne goste.
Potencial dobrojedcev je izjemen. In na dolgi rok se bo splačalo vlaganje v mikrosezonskost, v lokalne gastronomske znamke, v mrežo lokalnih dobaviteljev in v čim krajšo pot od njive do mize. Vredno je vztrajati. Človek je namreč velik toliko, kolikor ceni lokalno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje