gledalce serije Simpatije prvič popeljala v izmišljeno mestece Capeside in gledalcem po svetu predstavila skupino najstnikov, ki so zaznamovali neko generacijo.
Dawson, Joey, Pacey, Jenn, Jack in Andie - liki, ki so postali ikonični.
Skupaj s serijo Buffy - Izganjalka vampirjev so Simpatije izoblikovale znamko takrat še mladega televizijske mreže WB. Zgolj prvo epizodo, ki so jo predvajali 20. januarja 1998, si je ogledalo 6,8 milijona gledalcev. Največje število gledalcev, kar so ga do takrat s svojimi serijami dosegli pri WB-ju. Glavni igralci so krasili naslovnice skoraj vseh velikih revij. Oglasi za serijo so bombardirali gledalce. Toda pravi razlog, zakaj se po 20 letih še vedno spominjamo Simpatij, tiči drugje. V letu 1999, ko se je popolnoma zamenjala ekipa ustvarjalcev nadaljevanke, ki se je na vse kremplje trudila, da bi našla nove ideje, kako jo rešiti. Da bi lahko rešili serijo, so morali v osnovi spremeniti njeno formulo.
To je bil trenutek, ko so se Simpatije nehale vrteti okoli glavnega lika Dawsona in njegove iskrene, a posesivne ljubezni do prijateljice iz otroških dni - Joey. Namesto tega so se osredotočili na Joey - dekle, ki je razdvojena med Dawsonom in njegovim najboljšim prijateljem Paceyjem. S to spremembo so se Simpatije oddaljile od staromodnih najstniških ljubezenskih zgodb, ki so prevladovale na malih zaslonih v 80. letih prejšnjega stoletja in tudi v začetku 90. let. Simpatije so tlakovale pot najstniškim serijam z ljubezenskimi zapleti, ki so popularni danes. Oddaljile so se od ljubezenske zgodbe, ki temelji na neomajnem in nespornem prepričanju, da ženska pripada moškemu. Šlo je za premik k ljubezenski zgodbi, kjer se izpostavlja ženska neodvisnost.
Dawson (James Van Der Beek), Joey (Katie Holmes), Pacey (Joshua Jackson) in Jen (Michelle Williams) so bili običajni ljudje s težavami, s katerimi so se lahko poistovetili najstniki po svetu. Niso bili preveč bogati ali popularni in vsak izmed njih se je boril s svojimi strahovi. Njihova popotovanja so bila izhodišče za dramaturške loke, kjer so liki svoje šibke točke spreminjali v prednosti. Bili so pametni, "šik" in celo tisti liki, ki so se borili, da bi se prebili skozi šolski sistem, so bili zanimivi. Kritiki so serijo hvalili, so pa večkrat izrazili pomisleke o realističnosti, glede na to, da so se vsi po vrsti izražali bolj na ravni 30-letnih trpečih literarnih junakov, ne pa 16-letnih ameriških šolarjev.
Vanity Fair je v nedavnem prispevku Simpatije označil za "kulturni fenomen, ki je rasel na račun gorečih najstniških oboževalcev in zakoličil WB kot dom za adolescenčno tesnobo". K temu pa ni pripomogel zgolj lik Holmesove, toda tudi Williamsove. Simpatije se nikoli niso vrtele okoli Dawsona - in se tudi niso mogle. Nadaljevanka je uspela zaradi avtentičnosti zgodb glavnih junakinj ter kako sta jih Holmesova in Williamsova upodobili.
Serija, ki je premikala meje
Ustvarjalna ekipa je ves čas stremela k premikanju mej. Serija je postala medij, ki je začel podirati tabuje. Med drugim tudi s tem, ko je lik Kerra Smitha Jack McFee razkril, da je gej. Scenarist Kevin Williamson je v pogovoru za Hollywood Reporter pojasnil, da so pri pisanju tiste epizode predvsem pazili, da ob razkritju ne bi oškodovali podobe njegovega tedanjega dekleta - Joey: "To je bilo plod dela Susanne Daniels. Ona je rekla, da pozna preveč deklet, ki so doživele podobno izkušnjo in je želela odraziti njihova občutja. Brez težav smo privolili njeni ideji, saj je to znova združilo Joey in Dawsona ... On ji je stal ob strani. Njuno prijateljstvo je znova zaživelo in gledalec je lahko spoznal, da je njun odnos globlji, kot bi si kdor koli mislil. Bolj kot sta sama mislila, da je." Prav na račun Simpatij so danes prizori, kjer se dva moška poljubita na malih zaslonih, nekaj popolnoma običajnega. Nekaj, česar se nihče ne sramuje. In to je njihova zapuščina.
Na račun scenaristov, ki so osvetljevali takšne trenutke, je serija postavila nove temelje v industriji. Brez njih serije, kot so Opravljivka in celo Ljubke male lažnivke ne bi nikoli nastale. Ustvarjalci so tvegali in gradili scenarije o tem, kot so spolnost med najstniki, neprimerni odnosi najstnikov z odraslimi osebami, ljubezenski trikotniki, homoseksualnost in celo razmerja med ljudmi različnih ras, kar je bilo zelo napredno za ameriško televizijo v 90. letih prejšnjega stoletja.
Zaključek po željah televizijske mreže
Serija je trajala šest sezon in v tem času so ustvarjalci nanizali več kot 120 epizod. Prvega izmed dveh koncev sta spisala Tom Kapinos in Gina Fattore. Odločila sta se, da zaključita serijo v prijateljskem duhu - tako, da Dawson in Pacey zakopljete bojno sekiro, Jen se vrne v New York in Joey zapusti Capeside in končno obišče Pariz. Fattorejeva je za Vanity Fair pojasnila, da scenaristi nikoli niso načrtovali, da bi morala Joey izbirati med svojima prijateljema iz otroštva: "To ni bila zgodba, ki se mi je zdela pomembna. Zgradila je odnos tako s Paceyjem kot Dawsonom, toda kaj je pravzaprav naredila zase? Mislim, da zgodbe o ženskah ne bi smele temeljiti na ljubezenskih zgodbah."
A televizijska mreža ni bila zadovoljna s prvotnim predlogom za konec, tako da je zadnjo epizodo spisal Williamson, ki je izkoristil televizijsko čarovnijo časovnega preskoka in pokazal usodo glavnih junakov pet let po odločilnih trenutkih njihovega življenja. Dawson je začel živeti svoje sanje v Hollywoodu, medtem ko sta Pacey in Joey živela skupaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje