Mladiča so odlovili, mu nadeli telemetrično ovratnico in ugotovili, da je mladič ženskega spola. Z genetskimi analizami so potrdili, da je oče mladiča ris Goru, mlado risinjo, ki se je najverjetneje skotila sredi avgusta, pa so poimenovali Mala, so danes sporočili iz zavoda za gozdove.

Izumirajo zaradi parjenja v sorodstvu
Populacija risa, ki si jo delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno izredno majhna in izolirana, njeni osebki pa so med seboj zelo sorodni, zato ji zaradi težav s sokrvjem (parjenja v sorodstvu) grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo v okviru projekta Life Lynx znižali z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene karpatske populacije. Prva od 14 risov, ki jih nameravajo vključiti v populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem, sta bila risa Goru in Doru iz Romunije.

Letos so sodelavci iz nevladne organizacije ACDB, partnerji projekta Life Lynx iz Romunije, ujeli že tri rise, ki bodo preseljeni v Dinaride. Dva risa bosta doseljena v dinarske gozdove v Sloveniji, en ris pa bo preseljen na Hrvaško, v Narodni park Paklenica na Velebitu.

Prihajata še dva risa iz Romunije
Koordinator projekta Life Lynx Rok Černe je pojasnil, da sta obe karanteni v Sloveniji pripravljeni za sprejem novih dveh risov. Risa bosta prepeljana v Slovenijo, ko bodo znani izvidi vseh veterinarskih preiskav in urejena vsa potrebna dokumentacija.

Za uspeh doselitve je ključnega pomena, da se geni doseljenih risov vključijo v populacijo. S pomočjo telemetričnih podatkov, fotografij s pasti in genetskih analiz so potrdili, da je do tega že prišlo.

Zelo pozno parjenje
Goruja so aprila lani pripeljali iz Romunije v Slovenijo, maja pa so ga nato lovci in projektni sodelavci izpustili iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku. Po izpustu je ris Goru prišel na ozemlje risinje Teje na Mali gori. Njuno srečanje so ujeli s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosita oba. Do parjenja med Tejo in Gorujem je prišlo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa sicer navadno že kotijo, Teja pa je mladiča skotila avgusta.

Risinjo Malo so sodelavci projekta z oddelka za biologijo z biotehniške fakultete ljubljanske univerze januarja opremili s telemetrično ovratnico. "Ker je Mala manjša, kot so običajno risi v tem času, ima tudi manjše možnosti za preživetje po tem, ko jo bo mama zapustila. Telemetrična ovratnica bo tudi omogočila, da bodo projektni sodelavci po potrebi lahko Mali s hranjenjem pomagali preživeti kritične mesece do popolne osamosvojitve," je pojasnil Hubert Potočnik s fakultete.