Na pragu letošnjega poletja je Televizija Slovenija namreč pripravila dve novosti. Poleg "klasične" vremenske napovedi so pred dnevi voditelji Vremena začeli podajati tudi podrobnejšo napoved za Slovensko primorje - vsak dan je ta dvakrat objavljena, v glavnih vremenskih oddajah po Dnevniku in po Odmevih.

Druga novost pa bo prvič na sporedu prav danes, vse do konca avgusta bodo namreč vsak četrtek po Odmevih povedali tudi temperature morja vzdolž Jadrana - od Rovinja do Dubrovnika (podatki bodo povzeti po Hrvaškem državnem hidrometeorolškem zavodu, ki jih tudi meri) ter okvirno vremensko napoved za Jadran za tisti konec tedna.

Pobuda za novost je prišla iz uredništva dnevno-informativnih oddaj, saj veliko Slovencev letuje, pa tudi za konec tedna skoči na hrvaško obalo, je za MMC pojasnil meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje RS (Arso), ki za napovedjo vremena že vrsto let stoji tudi s svojim imenom in obrazom. Pobuda za napoved za Slovensko primorje pa tudi z uprave za pomorstvo, nato pa sta se vodstvi RTV SLO in Arsa uskladili, da so ti podatki res primerni za dnevno sporočanje na podoben način kot napoved za gorski svet, je dodal.

Od Rovinja do Dubrovnika
Po napovedi za Slovensko primorje bo tako ob četrtkih zvečer sledil še pregled temperatur morja ob Jadranu in kratek povzetek pričakovanega vremena ob koncu tedna pri naših južnih sosedih.

Mest na hrvaški obali bo omenjenih devet. "Izbrali smo nekako najbolj reprezentativna mesta, tako da pokrijemo celotno območje Jadrana. Zahodna in vzhodna obala Istre, nekaj otokov in večja dalmatinska mesta. Na ekranu se bodo prikazale izmerjene temperature morja, spremno besedilo voditelja pa bo povzelo še glavne značilnosti vremena med petkom in nedeljo," pojasnjuje Gregorčič.

Tudi opozorilni vidik napovedi
Napoved za Slovensko primorje pa povzema temperature morja, ki jo merijo v Kopru, pa tudi napoved smeri vetra - tako zjutraj kot čez dan - in vzvalovanost morja v treh stopnjah, kar ponazarjajo v vijugami.

"Ena vijuga pomeni, da je morje bodisi mirno do rahlo vzvalovano, valovi so visoki do največ pol metra. Druga vijuga pomeni že zmerno vzvalovanost morja, valove, ki presegajo pol metra in malce stran od obale segajo tudi čez meter, meter in pol. Ti dve vrednosti bosta v naših napovedih najpogosteje zastopani, če pa bi kdaj pričakovali res močno vzvalovanost, ob kakšnem res močnem vetru, pa bi uporabili največjo stopnjo vzvalovanosti - tri modre vijuge. Ampak to je ob naši obali res izjemno redko, morda ob kakšni orkanski burji ali res močnem jugu," je prepričan.

Že leta poznamo tudi posebno napoved za gorski svet, ko nam meteorologi podajo temperature na različnih nadmorskih višinah, razvoj vremena čez dan. Ti dve specifični napovedi pa nimata le informativne, ampak tudi opozorilno vrednost, poudarja Gregorčič. "Na morju je lahko problem, ko se ob nevihtah pojavljajo kakšni močni sunki vetra, ki lahko povzročijo precej težav, na kar bomo posebej opozarjali. Tudi v gorah so nevihte precej nezaželene, saj je tam človek veliko bolj izpostavljen streli kot pa po nižinah," pojasni.

Vsako oddajo pripravijo sami
Kako pa vremenska napoved ob večerih sploh pride do gledalcev pred televizijskimi zasloni? Meteorolog že znotraj delovnega okolja na Arsu pripravi informacije, tudi že v grafičnem sistemu, ki je podvojen tako na agenciji kot na Televiziji Slovenija. Napiše si spremno besedilo, popoldne pa pride na Kolodvorsko in prenese vse tiste sekvence, ki si jih je sicer že pripravil, še na lokalni računalnik, ki ima tudi primeren grafični izhod, da lahko te potem lepo animira v studiu. Jih pregleda, še enkrat posamezne morda tudi animira, zato da prehodi lepše potekajo, postopek opisuje Gregorčič.

Voditelja Vremena nato čaka še skok v masko in urejanje garderobo, da se pripravi za odhod v studio, kjer si z daljinskim upravljalnikom sam zamenja ozadja, h katerim je besedilo tudi napisan. Vse vremenske oddaje so posnete vnaprej, niso predvajane v živo. Dnevno posnamejo tri oddaje - krajšo pred Dnevnikom ter daljši po Dnevniku in Odmevih. Od ponedeljka, 29. junija, pa imajo v načrtu štiri - še eno krajšo tudi pred Odmevi.

Koliko časa meteorolog potrebuje za vse to? "Z vremenom je treba tako ali tako živeti - že zjutraj misliš, kaj boš popoldne povedal. Da kakovostno pripraviš besedilo in ozadja, pa vzame zagotovo vsaj od dve do štiri ure - odvisno koliko si vpet v samo vremensko dogajanje," pravi Gregorčič. "Ker so zadeve dobro pripravljene, pa snemanje treh oddaj v samem studiu ne vzame več kot 15 minut," dodaja.

Privlačne mladenke domena komercialnih televizij
Televizijske vremenske napovedi so začeli predvajati že v 80. letih, med prvimi sta bila Miran Trontelj in Tanja Cegnar, se spominja Gregorčič, ki je sam začel leta 1987. Neprekinjeno pa nas vremenska napoved z malih zaslonov TV Slovenija prav vsak dan pozdravlja od maja 1994, kontinuirano torej že več kot 21 let. Sprva si spremnih besedil sploh niso pisali, ampak so improvizirali pred kamero, se spominja Gregorčič. "A če improviziraš, si hitro predolg ali pa se ponavljaš. Veliko bolj profesionalno in primerneje je, da si besedilo vnaprej pripraviš," priznava.

Tudi televizijska ekipa vremenarjev je utečena že vrsto let - poleg Braneta Gregorčiča nas z malih zaslonov pozdravljajo še Andrej Pečenko, Andrej Velkavrh, Janez Markošek in Tanja Cegnar, Gregorčič pa upa, da bodo še letos pridobili kakšnega mlajšega kolega ali kolegico.

Vreme na Televiziji Slovenija je torej "moška domena", a to le zato, ker je tudi na Arsu večina moških, razloži Gregorčič, ki doda, da je na Hrvaškem na primer ravno obratno. "Sodelovanja nacionalnih televizij in nacionalnih meteoroloških služb so pogosta tudi drugod, na primer na Hrvaškem in v Avstriji," razloži Gregorčič, ki dodaja, da so t. i. 'weather girl' - mlada privlačna dekleta, "ki dvigajo gledanost z drugimi aduti" - prisotna večinoma na komercialnih postajah, Vsi vremenarji na TV Slovenija pa so strokovnjaki z Arsa.