Ugotovitve avtorji raziskave, ki jo sponzorirajo Združeni narodi in jo izvajajo deveto leto, pridobijo na podlagi anket Gallupa, v katerih so prebivalce 149 držav vprašali, kako ocenjujejo stopnjo svoje sreče. Upoštevali so tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca in indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo, in sicer povprečje za obdobje med letoma 2018 in 2020.

Na vrhu lestvice je znova največ evropskih držav. Finski na drugem mestu sledi Danska, nato Švica, Islandija in Nizozemska. Nova Zelandija, ki je od lani padla za eno mesto – na deveto, je med desetimi najsrečnejšimi državami edina zunaj Evrope, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemčija je na 13. mestu, Kanada na 14., Velika Britanija na 17., ZDA na 19., Francija na 21., Brazilija na 35., Japonska na 56., Rusija na 76. ter Kitajska na 84. mestu. Afriške države Lesoto, Bocvana, Ruanda in Zimbabve so na dnu lestvice, najbolj nesrečna država na svetu pa je letos Afganistan.

Od slovenskih sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 28. mestu, Madžarska na 53. in Hrvaška na 60.

Avtorji poročila so podatke za leto 2020 primerjali s povprečjem zadnjih treh let, da bi izmerili vpliv pandemije covida-19. Ugotovili so "pomembno večjo pojavnost negativnih čustev" v tretjini držav, medtem ko so pozitivna čustva narasla v 22 državah.

Eden od avtorjev poročila John Helliwell je kot presenetljivo poudaril dejstvo, da se povprečno gledano ni občutil padec blaginje, ko so ljudi prosili, naj ocenijo svoja življenja. Eden izmed razlogov bi bil lahko po njegovem mnenju ta, da ljudje vidijo v covidu-19 skupno, zunanjo grožnjo, ki vpliva na vse, zaradi česar sta se povečala solidarnost in sočutje. Avtor Jeffrey Sachs pa meni, da bi se vsi iz pandemije morali naučiti, da moramo stremeti k dobremu počutju in ne bogastvu.