Edini pokazatelj, kako lahko gledalec opazi razliko med zmagovalcem in poražencem, je prekritost z blatom. "Igralci, ki so že sodelovali na prvenstvu, so me večkrat poklicali po spektaklu in mi povedali, da so našli blato na mestih, kjer si ne bi nikoli predstavljali -povrhu vsega kar nekaj dni po dogodku," je še dodal Miller ob koncu tekmovanja v idiličnem škotskem mestu Argyll.

"Ljudje, ki želijo poskusiti nekaj novega, avanturističnega in popolnoma drugačnega, tu lahko zadovoljijo apetite," meni Miller. Kombinacija blata in traparij je po mnenju Milerja ključ do uspeha. Zdi se mu osvežujoče, da obstaja šport, kjer so veščine stranskega pomena. Vsi taktični načrti namreč propadejo, ko igralčeva zadnjica konča na močvirnatem igrišču, kar se lahko zgodi zelo hitro. "Igranje močvirnatega nogometa je, kot da bi bil spet otrok," je sklenil Miller.

Začetki segajo na Finsko
Ideja o močvirnem nogometu, ki na glavo postavlja koncept tekmovalnega športa, izhaja iz dežele tisočerih jezer - Finske. Leta 1997 se je nekaj tekačev na smučeh med treningom po močvirjih začelo dolgočasiti in si kot razvedrilo omislilo nogometni turnir. Dvanajst let pozneje se je razvedrilo sprevrglo v šport, v katerem tekmuje več kot 200 ekip in ima svoje svetovno prvenstvo. "Igrišče prekriva blato, ki sega meter v globino. Igralci se umažejo od glave do pet," pojasni ustanovitelj.

V spodnjih videih in galeriji si lahko pogledate, kako se igra šport, ki vrača igralce v čas, ko se je uspeh meril s časom, preživetim v kopalnici.