Na Hrvaškem je po zadnjem pisku sodnika Cuneyta Cakirja na polfinalni tekmi svetovnega nogometnega prvenstva med Hrvaško in Anglijo sledila eksplozija navijaškega rajanja. Veliko navijačev je zdaj prepričanih, da bodo kockasti v nedeljo premagali tudi Francijo in visoko dvignili pokal svetovnega prvaka.

Hrvaška je bila v sredo odeta v rdeče-bele kocke, srca so utripala za hrvaške nogometaše. Na tisoče prebivalcev sosednje države je polfinalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva spremljalo na velikih zaslonih v navijaških conah in v lokalih. Ogled tekme na prostem ni oviral niti dež, ki je padal v nekaterih celinskih delih države.

Samo na osrednjem zagrebškem trgu bana Josipa Jelačića se je pred začetkom tekme zbralo približno 15.000 ljudi, ki so peli navijaške pesmi in spodbujali nogometaše, kot bi bili na stadionu Lužniki v Moskvi. Veselo vzdušje in bučno podporo hrvaškim nogometašem ni pokvaril niti zgodnji zadetek angleškega nogometaša Kierana Trippieja, prvi huronski izbruh veselja pa je prineslo poravnanje izida ob zadetku Ivana Perišića v drugem polčasu. Ko pa je Mario Mandžukić v podaljšku zadel za prednost Hrvaške, je bilo vse nared za epsko proslavo največjega uspeha hrvaškega nogometa.

Konec tekme in začetek hrvaškega slavja
Po koncu tekme je hrvaška mesta zajelo vsesplošno slavje, saj se je na ulice odpravilo tudi veliko tistih navijačev, ki so zmago nad Anglijo spremljali doma. Reka avtomobilov, okrašenih s hrvaškimi zastavami in navijaškimi pripomočki, je peljala po mestih in s hupanjem pozdravljala velikanski uspeh hrvaškega športa.

Odmevale so navijaške pesmi in kriki veselja. Na Reki je voznik enega od mestnih avtobusov na digitalnem zaslonu smer vožnje zamenjal kar z napisom rezultata HRV 2 - ENG 1. Na hrvaških ulicah so prižigali bakle, pokale so petarde, švigale rakete, nebo pa so razsvetlili ognjemeti, kot bi bilo silvestrovo. Ljudje so bili presrečni, ponosni in zadovoljni, ker so si hrvaški nogometaši izborili nastop v finalu.

Pri podajanju ocen veličastne zmage je mnogim zmanjkalo besed, da bi opisali čustva. "Fantastično", "noro", "predobro", "neverjetno", "popolno", so bili najbolj pogosti izrazi. Nekateri so se samo nenadzorovano smejali brez besed, tretji pa so preprosto nadaljevali s petjem navijaških pesmi. Veselju ni bilo konca. Pomena dosežka se bodo vsi verjetno zavedali po prespani noči, ko in če bodo sploh odšli spat. Med navijači so bili namreč tudi številni takšni, ki so glasno razmišljali, da bi službene obveznosti naslednjega dne raje zamenjali za celonočno rajanje.

Optimizem navijačev in medijev
Med Hrvati zdaj prevladuje ocena, da bodo zagotovo svetovni prvaki, če bodo nogometaši nadaljevali tako, kot so igrali v drugem polčasu proti Angliji. Veliko jih vidi nedeljsko tekmo proti Franciji kot priložnost za maščevanje poraza na polfinalni tekmi svetovnega prvenstva leta 1998, ko se je Hrvaška morala zadovoljiti s tretjim mestom, gostitelji Francozi pa so se povzpeli na nogometni prestol.

"Hrvaška gori po zgodovinski zmagi ognjenih", "Hrvati na ulicah", "Pokorili smo Angleže", "Mandžukić in Perišić spisala zgodovino hrvaškega nogometa", "Bravo mojstri", "Heroji, proslavljajte, zaslužili ste si", so bili samo nekateri izmed naslovov v spletnih izdajah hrvaških medijev po sredini zgodovinski zmagi hrvaških nogometašev.

Razblinjene angleške sanje
Na drugi strani je polfinalna tekma popolnoma strla angleške navijače in tako v Moskvi kot na angleških trgih in ulicah je bilo moč videti številne objokane obraze. Sanje o naslovu svetovnih prvakov so se razblinile in razočaranje med Angleži je res ogromno.

Utrinke z moskovskih, hrvaških in angleških ulic si lahko ogledate na priloženem videoposnetku in v fotogaleriji.