Pomladne temperature so se preselile tudi na Veliko planino, sneg kopni z veliko hitrostjo, žafrani pa že napovedujejo toplo vreme. Planina bo v teh dneh zamenjala svojo belo, snežno odejo za vijoličasto odejo žafranov.

Pomladanski žafran (Crocus vernus) spada v družino perunikovk, uvrščamo pa ga med prve spomladanske cvetlice, ki rastejo v velikih skupinah. Pojavi se na odtaljenih tleh travnikov in snežnih kotanj, takoj, ko se pokažejo prve zaplate brez snega. Po travnikih, na robu gozda in po logih lahko najdemo različno obarvane primerke, od popolnoma belih do progastih. Spomladanski žafran ima vijoličasto cvetno odevalo, dolgo 3,5 do 5 cm, in pestišče, ki je daljše od prašnikov. Ima šest venčnih listov in tri prašnike. Rastlina ima v zemlji okrogel ploščat gomolj, ki ga obdaja rjava kožica. Iz gomolja izrašča cevast cvet. Listi so dolgi in imajo po vsej dolžini belo črto. Povezujejo jih bele kožice. Ko žafran odcveti, se listi močno razvijejo, da omogočijo dozorevanje gomolja.