Res je. Razdaljo 42,2 kilometra je pretekel v času šestih ur in 48 minut, kar je seveda daleč od solidnega časa, a hitenje do cilja niti ni bil namen Elishe Nochomovitza. Kot je dejal po poročanju AP-ja, je tek sprejel kot telesni in duševni izziv, hkrati pa se je s tem projektom želel pokloniti vsemu zdravstvenemu osebju, ki se noč in dan bori z okužbami z novim koronavirusom.

V formi je bil že prej

Nochomovitz, ki živi v predmestju Toulousa, je poleg tega želel dokazati, da je tudi v dneh samoosamitve mogoče ostati v formi in poskrbeti za gibanje. Hkrati je želel razvedriti sostanovalce, ki so njegov tek po balkonu z zanimanjem opazovali. "Skrbelo me je le, ali ne bom začel presedati sosedom v nadstropju pod menoj. K sreči se to ni zgodilo," je dejal. Moški se je sicer, preden mu je pandemija prekrižala načrte, želel udeležiti enega izmed največjih maratonov na svetu, zato je že nekaj mesecev pridno vadil.

"Seveda med tekom po balkonu nisem sam štel razdalje, to sem prepustil števcu korakov. Moje misli so bile medtem daleč stran, razmišljal sem o vsem mogočem – vojnah, prihodnosti, gospodarstvu, športu." V stanovanju ga je podpiralo tudi njegovo dekle, ki ga je občasno oskrbelo s pijačo in pestjo čokoladnih bombonov.

Francoske oblasti sicer še vedno dovoljujejo, da ljudje tečejo v parkih, le prej morajo izpolniti poseben obrazec, na katerem pojasnijo, zakaj želijo zapustiti svoj dom. Kot piše Guardian, se je zato število rekreativnih tekačev na ulicah krajev in mest v zadnjih dneh celo povečalo. Verjetno je bil eden izmed vzrokov tudi prijetno spomladansko vreme.