V Evropi poznamo 32 vrst netopirjev, v Sloveniji jih imamo kar 30. Devet jih je na Gradu Rihemberk.

"Od teh sta ključni veliki podkovnjak in vejcati netopir, ki imata tukaj veliki porodniški koloniji. Po navadi ima vsaka samica po enega mladiča, redko dva, in za te mladiče tudi skrbi. Zanimivost velikih podkovnjakov je ta, da se včasih najdejo na teh kotiščih skupine mladičev, ob katerih so odrasle samice. Se pravi je gruča stisnjena skupaj, medtem ko samice mladiče prepustijo varuškam," je pojasnil biolog Klavdij Bajc z Zavoda za varstvo narave.

Netopirji so si za domovanje izbrali klet severnega palacija in hlev na južni strani gradu. Navadno so tu poleti, ko samice kotijo mladiče. Njihovo število precej niha: "Vejcatih netopirjev je od 200 do 300, velikih podkovnjakov imamo letos 150, samic brez mladičev, potem mladih podkovnjakov imamo vsako leto 10."

Gre za eno največjih populacij teh vrst na Primorskem, zato je zelo pomembno, da se tu ohrani. Bo pa treba netopirje upoštevati pri obnovi gradu in programu. "Programe in način prenove gradu je treba prilagoditi netopirjem, njihovo okolje moramo spoštovati, prostora je dovolj," je povedala Nataša Kolenc z Mestne občine Nova Gorica.

Obiskovalci navdušeni nad srednjeveškim gradom
Prav novogoriška občina je lastnica najstarejšega in največjega gradu na Primorskem, ki je pred kratkim po več kot desetletju spet odprl svoja vrata. Občina je letos na gradu opravila najnujnejša vzdrževalna dela. Ravno zato si ga lahko obiskovalci brezplačno ogledajo le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Večina jih je nad srednjeveškim gradom navdušena.

Največ obiskovalcev je bilo takoj po odprtju gradu, pred mesecem dni, je povedala Maruša Ličen iz Branika, ki je trenutno nekakšna začasna grajska ključarka: "Prvi konec tedna, ko je bilo okrog 250 ljudi, smo bili presenečeni. Pred tremi tedni jih je bilo okrog 180, en konec tedna jih je bilo 70."

Grad obiščejo predvsem domačini, ljudje iz bližnje okolice, zamejci, tujcev je malo, je dodala Ličnova. To ne preseneča, saj grad še nima označevalnih tabel niti zloženke. Obiskovalci si lahko za razsežno srednjeveško utrdbo ogledajo zunanje dele, obrambni zid, se povzpnejo na mogočni stolp in spustijo na grajski vrt. Notranjost gradu je potrebna obnove, zato ni odprta za javnost. Kljub temu so obiskovalci očarani, ugotavlja Ličnova: "Večina obiskovalcev je nad gradom zelo navdušena. Nekateri rečejo: 'Joj kako ste lepo obnovili grad,' čeprav grad ni obnovljen. Je samo očiščen in nevarni deli so zavarovani. Potem sprašujejo, kaj bo z gradom v prihodnosti, kakšne vsebine se bodo umestile, do kdaj bo grad odprt, kdo je lastnik ... Pogrešajo gostinsko ponudbo. Večina pa v gradu vidi velike možnosti!"

Označevalne table in krajša zloženka so v pripravi, je pojasnila Kolenčeva, vodja projekta Restaura, s pomočjo katerega na mestni občini pripravljajo vsebine, ki naj bi oživele grad.

Cena celovite prenove gradu je ocenjena na 8 milijonov evrov. Ker občina tega bremena ne bo zmogla, namerava vključiti zasebnega vlagatelja. Del gradu pa bo namenila za kulturno in turistično ponudbo tega dela novogoriške občine.

D. S., Ksenija Černuta (TV Slovenija), Nataša Uršič (Radio Koper)