Forrest Gump, Šund in Prijatelji - samo tri izmed večnih klasik leta 1994. Foto:
Forrest Gump, Šund in Prijatelji - samo tri izmed večnih klasik leta 1994. Foto:

Leto, ki je dalo svetu celo vrsto popkulturnih klasik, je bilo tudi leto, ko je, za mnoge, "glasba umrla". Še enkrat. Aprila je namreč storil samomor Kurt Cobain, le mesec prej pa se je v Kanadi rodil Justin Bieber.

Ironično je tudi, da je bila ob kopici izvrstne glasbe številka 1 na Billboardovi lestvici tistega leta The Sign skupine Ace of Base.

V spodnji fotozgodbi smo zbrali nekaj glasbenih, televizijskih in filmskih uspešnic, ki so zaznamovale ne samo leto, ampak svet popkulture, in se vpisale v zgodovino. Ob nekaterih se boste verjetno zgrozili, da je že 20 let od tega ...
K. S.

6. julija so premierno zavrteli Forresta Gumpa, ki je postal takojšnja klasika, nagrajen s celo kopico nagrad, tudi s šestimi oskarji, med drugim za najboljši film leta in najboljšo glavno moško vlogo (Tom Hanks).
A kljub vsesplošni priljubljenosti Forresta Gumpa so mnogi filmski kritiki takrat menili, da bi si oskarja za najboljši film bolj zaslužila Kaznilnica odrešitve, presunljivi režiserski prvenec Franka Darabonta o po krivem obtoženem bankirju (Tim Robbins), ki ga pošljejo v Kaznilnico odrešitve (Shawshank Redemption), kjer se spoprijatelji z likom, ki ga upodablja Morgan Freeman. Filmska klasika o neuničljivem prijateljstvu in nezlomljivem duhu.
15. junija je premiero doživel animirani film Levji kralj, ki je nemudoma postal Disneyjeva klasika, z 987 milijoni dolarjev dobička pa najuspešnejši film leta.
22. septembra so se začeli predvajati Prijatelji, ki jih imajo mnogi še danes za najboljšo humoristično serijo vseh časov. Okusi so sicer različni, a serijo, ki je deset sezon ohranjala kakovost, pred male zaslone pa prikovala občinstvo po vsem svetu, postavljajo za zgled dobre komedije. Mnoge serije so skušale ponoviti koncept Prijateljev, pa nobeni ni čisto uspelo. Serija je med zvezde izstrelila predvsem Jennifer Aniston, do neke mere pa tudi Matthewa Perryja, Matta Le Blanca, Davida Schwimmerja, Courtney Cox in Liso Kudrow, pri čemer je samo Anistonovi uspelo ostati v prvi ligi do danes.
Leto 1994 je bilo tudi leto Jima Carreyja, za katerega se je zdelo, da je povsod - bil je nori detektiv Ace Ventura, z Jeffom Danielsom je tvoril groteskni dvojec Butec in butec, v Maski pa je zapeljeval Cameron Diaz.
Za oglas leta mnogi (zlasti moški) pojmujejo tistega za podloženi "čudežni" nedrček Wonderbra, v katerem je fante pozdravljala Eva Herzigova. 25 milijonov dolarjev vredna oglasna kampanja je nedrček, ki je bil sicer v obtoku že kar nekaj let pred tem, izstrelila med prodajne uspešnice. Ob tem pa naj bi veliki oglasni panoji zakrivili tudi nekaj prometnih nesreč.
Septembra so premierno prikazali Mizo za pet, TV-serijo, v kateri Matthew Fox (kasneje mu je kariero obudil Skrivnostni otok) po smrti staršev skrbi za štiri brate in sestre. Serija, ki je tekla šest sezon, je lansirala kariere predvsem Neve Campbell in Jennifer Love Hewitt, v manjši meri pa Lacey Chabert in Scotta Wolfa. Leta 1995 je vodič TV Guide serijo, ki je dolgo trpela za slabo gledanostjo, označil za "najboljšo serijo, ki je ne gledate".
Sem in tja pride na male zaslone serija, ki spremeni pogled na televizijo in na mah pridobi gorečo publiko ter predznak "kultne", a ne preživi dlje kot sezono ali dve. To trapasto življenje je eden takih primerov. Najstniška dramska serija, ki je tako drugače in tako bolj realistično prikazala življenje ameriških pubertetnikov kot vzporedni Beverly Hills, je danes na seznamih najboljših serij vseh časov. Serija je lansirala kariero Claire Danes, ki ji je bilo vsega 15 let, ko je tako prepričljivo upodobila čemerno in večno iščočo se Angelo Chase. Danesova je za vlogo prejela zlati globus, na drugega pa je zvezdnica serije Domovina nato čakala polnih 16 let. Lomilca src je odigral Jared Leto, letošnji oskarjevec.
Kar 15 sezon so snemali zdravniško serijo Urgenca, ki ji je sicer v vsem tem času uspelo dobiti zgolj en sam zlati globus (tega je prejel Anthony Edwards), je pa zbrala kar 131 drugih nagrad in 300 nominacij. Urgenca je serija, ki je dodobra popularizirala zdravniške serije (za njo so sledile številne druge, a se nobeni ni uspelo obdržati na malih zaslonih tako dolgo kot Urgenci), svetu pa dala - Georgea Clooneyja.
Maja je na canskem festivalu premiero doživel Šund, za mnoge še vedno najboljši film Quentina Tarantina in neponovljiva klasika. Za oskarja nominirana črna komedija je Umo Thurman uveljavila kot novo femme fatale, proslavila Samuela L. Jacksona, Johnu Travolti pa po kopici slaboumnih komedij in mjuziklov ponudila ambicioznejši igralski poligon. Film se redno uvršča med najboljše vseh časov in je eden najpomembnejših doprinosov popkulturi 20. stoletja, ob 20-letnici pa so ga v Cannesu letos ponovno zavrteli.
Med številnimi uspešnicami leta 1994 je bil tudi Intervju z vampirjem - vampirski šik davno pred Somrakom in Pravo krvjo -, v katerem takrat komaj 12-letna Kirsten Dunst dahne "I Want some more" ."Hočem še." Seksapilni vampirski dvojec sta upodobila Tom Cruise in Brad Pitt.
Leta 1994 sta se Sandra Bullock in Keanu Reeves slabi dve uri podila z ugrabljenim avtobusom, katerega hitrost se ni smela spustiti pod 80 km/h. Presenetljiva akcijska uspešnica, okronana z dvema oskarjema in precej manj uspešnim nadaljevanjem tri leta kasneje.
Ljubitelji romantičnih komedij se bodo leta 1994 spomnili po britanskem filmu Štiri poroke in pogreb, ki je postal globalna uspešnica. Na čelu številčne zasedbe sta bila Hugh Grant in Andie MacDowell, Grant pa je z vlogo Charlesa postal čez noč verjetno eden bolj neslutenih zvezdnikov. Žal se kaj dosti od te vloge nikdar ni odmaknil, ampak jo je v naslednjih filmih zgolj reproduciral.
Leto 1994 je bilo leto britpopa, za album, ki je najbolj poosebljal duh časa na Otoku, pa sta kandidata predvsem dva: Blurov Parklife in prvenec skupine Oasis Defenitely Maybe. Slednji je mulce iz Manchestra zavihtel med rock velikane, bratom Gallagher pa še napihnil ego. Noel Gallagher še danes pravi, da je z Defenitely Maybe povedal vse, kar je hotel, v sledečih albumih se je samo še ponavljal.
Parklife je bil tretji album večnih tekmecev Oasis, Blur, in še eden steber t. i. "Cool Britanie". Klasiki s tega albuma sta zlasti Parklife in Girls & Boys.
Leta 1994 so prvenec izdali tudi Portishead, ki so se z Dummyjem zasidrali na mestu vodilnih trip hoperjev - pa čeprav so se slavi in pozornosti vedno močno izogibali. Dobripnos k nesmrtnosti nominirancev za najboljšega britanskega novinca je bil nedvomno single Glory Box, z albuma pa sta še melanholični uspešnici Numb in Sour Times.
Punk rock je z obronkov v mainstream ustoličil Dookie, tretji album ameriške skupine Green Day. Z 20 milijoni prodanih izvodov album s klasikama 90. let When I Come Around in Basket Case ostaja njihov najuspešnejši.
Skupina Soundgarden, nastala na grunge valu preloma stoletja, je nase zares opozorila z albumom Superunknown, s katerega sta uspešnici Black Hole Sun in Spoonman. Chris Cornell nazadnje nikdar ni zares postal novi Cobain ali novi Vedder, je pa njegov vokal nedvomno eden bolj prepoznavnih tistega časa.
Jeff Buckley je žal živel le še tri leta po svojem prvencu (in edinem v celoti posnetem albumu) Grace, ki se sicer ob izidu ni ravno zavihtel na vrhove lestvic, je pa počasi, a prepričljivo pridobival na kritiški slavi in privržencih, tako, da danes velja za klasiko, kot take pa tudi čudovito lepe pesmi Last Goodbye, Grace, Lover You Should've Come Over, Forget Her in predelava leonarda Cohena, Hallelujah, ki jo nekateri smatrajo celo za boljšo od izvirnika. Buckley je bil star 30 let, ko se je v nepojasnjenih okoliščinah utopil v Misisipiju.