Na eni največjih klinik za plastične operacije, v Šendzenu na jugu države, stane operacija nosu okoli 2.900 dolarjev, kar je skoraj polovico manj kot v ZDA. A glede na to, da znaša letna plača povprečnega mestnega prebivalca Kitajske še vedno le 7.000 dolarjev, nekateri za lepotne popravke varčujejo tudi več let.

Za Kitajce lepotne operacije niso samo stvar nečimrnosti ali prizadevanja po popolnosti (zelo priljubljen je videz Jessice Albe), ampak resnično verjamejo, da bodo poslovne ženske z bolj prišpičenim nosom deležni večjega spoštovanja, dekleta s popolnejšim obrazom in daljšimi nogami pa, da bodo lažje našle moža. Kot poroča The Daily Beast, je plastična operacija za vse več Kitajk, iz vseh družbenih razredov, naložba, in trdno verjamejo, da jim bo izboljšala vse vidike življenja.

Kupovanje lepote
"Dramatične gospodarske, kulturne in politične spremembe na Kitajskem so ženskam prinesle ogromno strahu in podžgale prepričanje, da je lepota kapital, kar povzema idejo, da je videz ključnega pomena za družabni in karierni uspeh," razlaga antropologinja Ven Hua, avtorica nedavno objavljene knjige Kupovanje lepote: plastična operacija na Kitajskem. "Lepotne operacije so postale oblika potrošniške izbire in odsevajo prehoh Kitajske od komunizma do kapitalizma s kitajskimi značilnostmi."

Ven je za svojo raziskavo opravila pogovore z 58 ženskami, starih od 16 do 55 let, in ugotovila, da so lepotne operacije na Kitajskem manjši tabu kot v Severni Ameriki, še posebej priljubljene pa so med ženskami, ki iščejo službo. Med letoma 1993 in 2001 je bilo odpuščenih 43 milijonov zaposlenih v mestih - četrtina kitajske mestne delovne sile.
Navadno so prve odpustili ženske, te so bile tudi zadnje, ki so jih spet zaposlili, pri iskanju službe pa so bile deležne precej več diskriminacije. Skoraj 90 odstotkov oglaševanih delovnih mest je bilo odprtih le ženskam, mlajšim od 30 let, večina vladnih služb pa zahteva minimalno višino 1,58 metra. Mladost je izjemno cenjena v državi, kjer vlada ženske, ki so po 27. letu še samske, označi za "ženske ostanke".

Ambiciozne Kitajke
A kljub vsem tem oviram imajo Kitajke velike ambicije - kar 76 odstotkov si jih prizadeva za najvišji položaj, je ugotovila raziskava iz leta 2011. Ambiciozne ženske, ki se zatekajo k lepotnim operacijam, da bi si tako izboljšale možnosti, poganjajo na Kitajskem 2,5 milijarde dolarjev vredno industrijo, ki narašča za 20 odstotkov na leto.
Kitajska je z 2 milijonoma lepotnih operacij na leto zdaj tretji največji trg za lepotne operacije na svetu - za ZDA in Brazilijo. Praksa je tu postala tako vsesplošno sprejeta, da potekajo na Kitajskem posebna lepotna tekmovanja za "umetne lepotice", poklicne šole za stevardese pa kot po tekočem traku usmerjajo svoje dijakinje na klinike za plastične operacije.

Ženske se odločajo za najrazličnejše posege, od liposukcije do "pomlajevalnih" injekcij človeške placente, od operacij vek in nosu do podaljšanj nog. Zlasti to je še posebej tvegan in zapleten postopek, zaradi katerega so številne pacientke ostale pohabljene za vse življenje. Ministrstvo za zdravje je nekatere od teh najbolj tveganih postopkov prepovedalo, a večina zasebnih klinik ostaja nezakonitih.

Rekorderka z 200 operacijami
Najbolj znana kitajska "odjemalka" lepotnih operacij je 31-letna "Pink Baby". Njenega obraza kljub številnim TV-nastopom ni videl še nihče, saj ga ima zaradi 200 operacij, ki so ga povsem izmaličile, stalno zakritega z masko. Prvo lepotno operacijo je imela pri 16 letih, danes pa je Pink Baby obraz kitajske zasvojenosti z lepotnimi operacijami, ki skupaj z izmaličenjem in s težavami s samozavestjo predstavlja temno plat lepote, piše China Daily.

Pink Baby se zaveda, da je postala nakaza, a pravi, da preprosto ne more nehati. Da je po vsaki neuspeli operaciji šla na popravno, kjer se je podrgla še peščici drugih postopkov. Zdaj trdi, da je prestala že prav vse operacije, ki obstajajo. Oči sploh ne more več zapirati, zaradi neštetih anestezij trpi za izgubo spomina, številni vsadki pa predstavljajo veliko tveganje za raka.

Kitajke danes na lepotne operacije gledajo praktično tako kot na nanašanje ličil, kot sredstvo za poudarjenje lepote. Ob tem zatrjujejo, da kot grdi rački ne bi imele nobene možnosti najti službo in da so lepotne operacije najboljša možna izbira - tako zanje kot za njihove družine.