Pred slabim letom in pol, ko so majhnega, puhastega Knuta prvič predstavili javnosti, je ta severni medved, ki ga je mati zavrgla, zanj pa je skrbel oskrbnik berlinskega živalskega vrta, čez noč postal zvezda.

V berlinski živalski vrt so se po objavi fotografij ljubke kepice, ki jo je pred smrtjo rešil oskrbnik Thomas Dörflein, začele zgrinjati množice, ki so želele v živo videti to malo čudo. Začeli so prodajati plišaste medvedke, podobne Knutu, razglednice in majice z njegovo podobo, obeske, skodelice, DVD-je itd. Knut je postal prava prodajna uspešnica. O njem so posneli film, imel je celo svoj blog in Tv-oddajo, pa še kaj bi se našlo.

Knutomanija živalskemu vrtu prinesla milijone
Kot gobe po dežju so rasli razni klubi oboževalcev (nekateri še vedno delujejo, le da niso več tako zelo navdušeni nad svojim 'poslanstvom' kot na začetku), politiki, z berlinskim županom na čelu, so drli k medvedu, se z njim fotografirali, ga označevali kot simbol mesta in mu obljubljali življenje, polno radosti in medvedjega udobja.

Še lani, ko je Knut praznoval prvi rojstni dan, so mu pripravili veliko slavje s pravo medvedjo (in človeško, namenjeno množici obiskovalcev) torto, mediji so objavili vrsto fotografij v slogu Iz malega raste veliko ... Vodstvo živalskega vrta je na dolgo in široko razlagalo, kako bodo Knutu povečali življenjski prostor, saj je zdaj odrasel medved, ki potrebuje ogromno prostora, obljubljali so, da mu bodo poiskali družico ... Pri tem pa je tudi ostalo - pri obljubah, namreč.

Drugi rojstni dan brez velikega pompa
Ob drugi obletnici Knutovega rojstva o veličastnem proslavljanju ni ne duha ne sluha. Zbralo se je nekaj njegovih največjih oboževalcev, ki so mu prinesli vreče sadja in zelenjave ter mu zapeli: "Vse najboljše!" Vse to pa seveda z varne razdalje. Junija letos je namreč vodstvo živalskega vrta odločilo, da je Knut potencialno nevaren za obiskovalce, zato so ga umaknili stran od ljudi.

Njegovemu oskrbniku Dörfleinu so prepovedali, da se z medvedom igra in ga "crklja", kot je to lahko počel do takrat. Knutov "nadomestni očka" je nato 22. septembra nepričakovano umrl, takoj pa so se pojavile govorice, da je storil samomor, ker naj ne bi prenesel tega, da ne sme biti s svojim "posvojencem". Zdravniki so namigovanja takoj ovrgli in razložili, da je bila za 44-letnika usodna srčna kap. Po Dörfleinovi smrti je Knut še bolj osamljen.

Bo Knut, simbol Berlina, živel na Švedskem?
Konec novembra so se pojavile govorice, da Knut ne bo več dolgo simbol Berlina, saj ga nameravajo prodati, predvidoma nekemu švedskemu živalskemu vrtu. Živalski vrt Neumünster ZOO, ki je Knutov solastnik - iz tega živalskega vrta namreč prihaja Knutov oče (v berlinski živalski vrt so ga posodili samo za toliko časa, da je oplodil Knutovo mamo) -, se za prodajo na Švedsko močno zavzema in zahteva delež od petih milijonov evrov, kolikor naj bi v berlinskem živalskem vrtu s Knutom zaslužili. Peter Drüwa, direktor živalskega vrta Neumster ZOO, je odločen: "Prepričan sem, da bo Knut božič preživel v Berlinu. Nisem pa prepričan, ali bo tam tudi za veliko noč."

Samice za Knuta ni
V berlinskem živalskem vrtu so bolj previdni in izjav o morebitni prodaji ne dajejo. Oglasil se je le eden izmed oskrbnikov, Heiner Klös, ki je za Der Spiegel dejal: "V živalskem vrtu imamo 14.000 živali. Oskrbniki ne moremo dovoliti, da bi se vse vrtelo le okoli Knuta. Za zdaj oskrbniki o prodaji ne vemo ničesar, dejstvo pa je, da Knut v tako majhnem okolju ne bo mogel več dolgo živeti." Klös je še dodal, da v bližini niso našli nobene samice, ki bi Knutu (vsaj začasno) delala družbo, zato je odločitev o prodaji skorajda neizbežna.

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si