Ledena gora, ki nosi naziv A23a in meri 3360 kvadratnih kilometrov, se je decembra lani začela počasi pomikati proti odmaknjenemu britanskemu otoku Južna Georgija. Znanstveniki so se bali neposrednega trčenja gore v otok, a kot zdaj ugotavlja skupina British Antarctic Survey, je ledena velikanka v zadnjih dneh obtičala na mestu. Približno 70 kilometrov stran od jugozahodne obale otoka naj bi po pričakovanjih začela postopoma razpadati.

Po eni strani bi odlomljeni kosi ledu sicer lahko ovirali ali preprečili dostop tjulnjev in pingvinov z otoka do morja, kjer se hranijo, ribiče skrbi tudi vpliv velikih kosov na plovbo na območju. Po drugi strani pa znanstveniki poudarjajo, da se v ledu skrivajo ogromne količine hranil, ki bi lahko ob tajanju ledu močno okrepili življenje v oceanu. "To je tako, kot bi prehransko bombo vrgli v osrčje prazne puščave," je razmere opisala raziskovalka Nadine Johnston.

Na otoku domuje na milijone pingvinov in tjulnjev, a če bo ogromna gmota ledu ostala na mestu, raziskovalci ne pričakujejo škode za s floro in favno bogat otok.

Obstanek v plitvem morju predstavlja konec poti za največjo in najstarejšo ledeno goro na svetu, ki se je leta 1986 odcepila od ledene police na Antarktiki. Na mestu je stala več kot 30 let, nakar se je leta 2020 dokončno odlomila. Njeno potovanje proti severu so občasno zmotile vodne sile, zaradi katerih je za daljša obdobja obstala in se celo vrtela na mestu. Sredi februarja je pospešila svojo pot in se v dnevu premaknila za približno 30 kilometrov.