Ko se mravlja v boju s plenilcem začne zavedati, da mu ne bo kos, svoj zadek usmeri neposredno vanj, nato pa ga tako močno upogne, da iz njega izteče lepljiva in strupena rumena tekočina. Ta tekočina je svetle barve, ima pa tudi "izrazit in neprijeten vonj, ki spominja na kari", poroča britanski časopis The Guardian. Mravlja ob razstrelitvi umre.

Vse mravlje vrste, ki so jo znanstveniki poimenovali Colobopsis explodens, se sicer ne morejo razstreliti. To lahko storijo le male mravlje delavke, ki so neplodne. Svoje življenje tako žrtvujejo za potomstvo večjih članov svoje kolonije.

Mravlje, ki se razstreljujejo, so prava redkost. Zadnjo vrsto pred zgoraj omenjeno Colobopsis explodens na Borneu so namreč odkrili leta 1935. K samouničevanju pa so nagnjene tudi nekatere druge žuželke, kot so termiti in čebele. Več o požrtvovalnih mravljah si lahko preberete v originalnem angleškem znanstvenem članku.

Podobno storijo čebele
Tako kot mravlje so tudi čebele namreč zelo organizirane. To pomeni, da vsak član velike čebelje družine natančno ve, kakšna je njegova naloga. Osnovna naloga matice je, da leže jajčeca, trotov pa, da oprašijo matico. Čebele delavke čistijo panj, gradijo satje, krmijo zarod, spremljajo in krmijo matico ter proizvajajo med, pašne čebele pa nabirajo medičino. Čebele delavke postanejo stražarke neposredno pred tem, ko prevzamejo vlogo pašne čebele. Njihova naloga je, da varujejo svoj dom, zato so včasih prisiljene pičiti.

Na želu, s katerim čebela piči, so kaveljci, ki so obrnjeni tako, da se želo z lahkoto zabode v tkivo žrtve. Ker čebela žela ne more izvleči, umre.