A 67-letni Turmel si tega prav nič ne žene k srcu. Kot je dejal v pogovoru za zahodne medije, le "opravlja svojo dolžnost". "Vseeno mi je, če nisem izvoljen. Nikoli se ne udeležujem predvolilnih kampanj. Oddam svojo kandidaturo in medijem pošljem sporočilo za javnost, nato pa odidem domov in čakam, kaj se bo zgodilo. Če me kdo kam povabi, se dogodka udeležim, sicer pa je to to. Glede na to, da sem večino svojih dohodkov priigral na nezakonitih igrah na srečo, se ne morem pritoževati."

Turmel je namreč zagret udeleženec iger na srečo in kockanja in prav to, legalizacija iger na srečo, je bil glavni motiv za njegovo prvo kandidaturo leta 1979. Prejel je le 193 glasov, a volitve vseh vrst so se spremenile v njegovo obsesijo. Prislužil si je tudi naziv človeka, ki je največkrat neuspešno kandidiral na volitvah. A ne misli še odnehati, saj se bo v kratkem aktivno udeležil tudi svojih 96. volitev – potegoval se bo za župana v domačem mestu Brantford v Ontariu.

Do zdaj je poskušal s pomočjo glasov volivcev postati že vse mogoče, od mestnega svetnika kot poslanca. Večinoma se je predstavljal kot neodvisni kandidat, dobil pa je zelo različno število glasov, od 11 do 4.500, kar pa je bilo vedno premalo za izvolitev.