Za živalske vrtove nekateri menijo, da so nepotrebni, saj živali spadajo predvsem v naravo, a predstavniki nekaterih vrst so se znali prilagoditi tudi tej težavi.
Živalski mladiči, ki se skotijo v ujetništvu, tako še zdaleč niso nekaj nenavadnega, žal pa nekatere vrste, še posebej tiste, ki spadajo med ogrožene, v zaprtih okoljih živalskih vrtov ne morejo oziroma niso sposobne imeti potomcev.
Včasih se zgodi, da kotitev kakšnega nebogljenega in ljubkega mladiča pritegne še posebej veliko medijske pozornosti, množice obiskovalcev pa s fotoaparati drvijo v dotični živalski vrt. Med take primere spada npr. polarni medved Knut, ki se je rodil v berlinskem živalskem vrtu marca leta 2007. Po rojstvu je mati Knuta zapustila, ob čemer se je oglasil neki aktivist za pravice živali in dejal, da bi morali mladiča raje prepustiti smrti, kot da ga bi vzgajali "kot domačo žival".
"Knutmanija" po vsem svetu Začel se je pravi medijski pomp - ko ga je osebje živalskega vrta 23. marca prvič predstavilo javnosti, je na dogodek prišlo približno 400 novinarjev, njim pa je sledilo še ogromno število obiskovalcev. "Knutmanija" je zajela ves svet, začeli so prodajati igrače, DVD-je in knjige na račun slavnega medvedka. ZOO je samo v tistem letu zaslužil pet milijonov evrov, kar je daleč največ v njegovi 163-letni zgodovini.
Danes je Knut skoraj pozabljen, bolj pa se govori o delitvi dobička, ki so ga z medvedom ustvarili v Belinu. Svoj delež bi rad dobil živalski vrt Neumünster iz Švedske, od koder so v Berlin za ploditev posodili Knutovega očeta.
V fotozgodbi si oglejte in preberite o nekaterih drugih mladičkih iz živalskih vrtov po svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje