Najrazličnejše šale o novem koronavirusu po družbenih omrežjih že krožijo, zato jih je verjetno pričakovati danes, a nekoliko previdnosti vseeno ni odveč.

Nemško ministrstvo je denimo na Twitterju ljudi pozvalo, naj se letos odpovedo izmišljenim zgodbam v povezavi s koronavirusno boleznijo 19, saj bo tako manj nevarnosti, da bi napačne informacije še dodatno otežile boj z virusom.

Tajska vlada pa je svoje prebivalce posvarila, da se je ob 1. aprilu nezakonito s komer koli pošaliti, da si okužen z virusom. Za širjenje lažnih novic so predvidene celo zaporne in denarne kazni.

Nekatere prvoaprilske šale so se sicer zapisale v zgodovino – med temi je tudi tista, ki jo je pred dobrimi šestimi desetletji objavil britanski BBC. Objavili so, da so v Švici z dreves, ki rastejo zgolj tam, začeli pobirati špagete. Po objavi so številni poklicali v redakcijo in spraševali o možnostih za nakup sadik tovrstnih dreves.

V 50. letih prejšnjega stoletja je za 1. april nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi porušil, čemur je ravno tako verjelo veliko število ljudi.

Praznik šaljivcev izvira iz časa Ludvika XIV.

Prvi april naj bi za dan norcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV., potem ko naj bi ga njegov dvorni norec pošteno potegnil za nos. Tradicija po mnenju nekaterih izvira iz časa, ko je gregorijanski koledar iz 16. stoletja premaknil novo leto s konca marca na 1. januar. Ljudje so si zato na prvi april za šalo izmenjali darila, ki pa so bila prazna.

Predhodnik prvoaprilskega dneva norcev naj bi bil med drugim starorimski praznik hilaria konec marca. V srednjem veku pa je bil praznik norcev vsako leto konec decembra.