Kot poročajo hrvaški mediji, bodo Vis potopili ob rtu Kamenjak pri Pulju, glavna paluba pa bo ležala na globini 20 metrov, tako da bo dostopna večini potapljačev začetnikov. Praksa namernega potapljanja starih vojnih ladij za namere potapljanja, je po svetu (zlasti v ZDA) uveljavljena že leta, za Hrvaško pa bo to pionirski podvig.

Vis bodo po besedah njegovega lastnika, podjetnika Arsena Brajkovića, pred potopitvijo očistili vseh potencialno škodljivih snovi in predmetov, ki bi bili lahko nevarni za potapljače.

Ladjo so zgradili leta 1956 v Pulju kot potniško ladjo, a so jo, v nasprotju s štirimi skoraj enakimi ladjami, zgrajenimi v istem času, opremili s sofisticirano radiokomunikacijsko in drugo posebno vojaško opremo, jo oborožili s topovi in preuredili v poveljniško ladjo. 662 ton težka, 57 metrov dolga in 9 metrov široka ladja je imela tudi udobne salone in druge prostore, ki so lahko ob posadki sprejeli do 35 oficirjev.

Propadli načrti za jahto
Vis je bil leta 1995 ena od vojnih ladij, ki jih je takratna Vojska Jugoslavije odstopila črnogorski vladi v zameno za stanovanjsko naselje pri Ulcinju, ladjo pa je redno uporabljala črnogorska mornarica. Od vlade ga je leta 2002 kupil Brajković, ki je svoj čas na Visu služil vojaški rok, staro, a lepo ladjo pa je hotel preurediti v luksuzno jahto. Zaradi pomanjkanja denarja Brajković načrta nikdar ni uresničil, zato se je odločil, da Vis, ki že leta trohni na privezu v Pulju, potopi.

Potopljena lupina Visa bi bila sicer edina na tem koncu Evrope, čeprav je pred leti Črna gora resno razmišljala o podobni obogatitvi svojega obmorskega turizma. Pobud za razvoj potapljaškega turizma z ustvarjenjem umetnih podvodnih grebenov je bilo tam kar precej, a država ni podprla nobene.

Kot poročajo črnogorske Novine, je bila najambicioznejša ideja Dragana Gačevića, hercegovskega potapljača, raziskovalca morskega sveta in avtorja dokumentarnih filmov, ki je hotel pred Boko, na morski meji med Črno goro in Hrvaško, potopiti fregato Split. A vlada je namesto tega atraktivno 95 metrov dolgo in 2.000 ton težko vojno ladjo prodala Albancem za odpadne dele.